9. maja 1950 je francoski zunanji minister Robert Schuman  predstavil deklaracijo, v kateri je predlagal ustanovitev  Evropske skupnosti za premog in jeklo. Ustanovne članice so bile Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg, skupnost pa je bila  prva od nadnacionalnih  evropskih institucij, ki so se pozneje oblikovale v Evropsko unijo. Sedem desetletij Schumanove deklaracije je sinonim za 70 let solidarnosti in nedvomno tudi napredka. Celje se je pridružilo razstavi Arhiva Republike Slovenije, ker je vstop Slovenije v EU tudi našemu mestu prinesel veliko. 
Podžupan Mestne občine Celje, Vladimir Ljubek, je v svojem govoru poudaril, da je Celje lahko ponosno na veliko stvari. Na kulturne ustvarjalce, vrhunske športnike, sejemsko dogajanje, uspešna podjetja s tradicijo, nadarjene mlade, kulturno in zgodovinsko dediščino, urejene zelene površine, urejeno staro mestno jedro in še kaj. V zadnjih 18-ih letih pa je Celje lahko tudi ponosno na številne pomembne investicije in projekte, ki  jih je mesto uresničilo s pomočjo sredstev Evropske unije.

»Leta 2004 smo zaključili prvi takšen projekt z evropskim denarjem, to je bila izgradnja Čistilne naprave Celje. Podpora Evropske unije je od takrat naprej na različnih področjih pripomogla, da se je Celje bistveno spremenilo, kakovost življenja pa dvignila na visoko raven. Kar nekaj mejnikov se je nabralo, kar nekaj velikih projektov, ki so bistveno vplivali na podobo mesta in bivanje v njem. Vstop v EU je bil za vso Slovenijo in tudi za Celje velik korak. Pomenil je pravi preboj v razvoju mesta Kot del evropske družine smo dobili možnost črpanja denarja za prepotrebne projekte. To je bilo v Celju še posebej pomembno tudi zaradi bremen, ki nam jih je zapustila nekdanja industrija,« je še povedal podžupan Vladimir Ljubek 

Na odprtju razstave je sodelovala tudi Nataša Šip iz Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.  »Ko so ustanovni očetje povezave gledali v prihodnost, si lahko  le predstavljamo kakšno močno vizijo in željo so morali imeti, da so na pogorišču druge svetovne vojne, ob razdejanju, ob toliko smrtnih žrtvah, bolečinah in nasprotovanjih, zmogli stopiti skupaj in postaviti temelje za nekaj, kar danes poznamo kot Evropska unija. Izzivi, ki jih danes doživlja naša generacija, so zato morda lažje premagljivi, če se ozremo v preteklost. In prav to je pomen te razstave«, je povedala gostja. Ob tem je še poudarila, da Evropska unija potrebuje aktivne državljanke in državljane EU, ki imajo mnenje o prihodnosti povezave. To je tudi namen konference o prihodnosti Evrope. ki želi njenim prebivalcem omogočiti večji vpliv pri oblikovanju evropskih politik. 

Vsebino razstave, ki se nanaša na zgodovino EU, je predstavil direktor Zgodovinskega arhiva Celje, dr. Bojan Cvelfar. Povedal je, da je razstava dokumentov, fotografij in zapisov namenjena ozaveščanju o pomembnosti Schumanove deklaracije v zgodovini Evropskega povezovanja in spodbujanju k razmišljanju o njenem pomenu v današnji Evropi in njeni prihodnosti. 

Prvi del razstave je razdeljen na pet tematskih sklopov, katerih vodilo so ključna gesla Schumanove deklaracije – mir, solidarnost, združevanje, odprtost in sodelovanje. Drugi del omogoča stik s posamezniki, ki so bili vključeni v proces evropskega povezovanja. Predstavlja njihov pogled na tod, kaj pomeni biti Evropejec danes in kaj je to pomenilo v preteklosti. 

»Nekatere občine, ki so se odzvale na našo ponudbo po predstavitvi razstave so se odločile dodati tudi izbor najpomembnejših projektov, ki so bili izvedeni v lokalnem okolju s pomočjo evropskih sredstev. Tako je tudi tukaj, v knežjem mestu. Je pa tukajšnja razstava še po nečem posebna – doslej smo gostovali izključno v notranjih prostorih z že pripravljeno potujočo razstavo v kar 14 občinah. Tokrat prvič vstopamo v zunanji prostor, na čudovit Krekov trg, še bližje ljudem, naključnim mimoidočim, kar je predvsem v tem epidemičnem času veliko bolj primerno,« je še dejal Bojan Cvelfar. 

Z glasbenimi točkami je dogodek popestrila zasedba The Šlagers iz Gimnazije Celje – Center. 

Razstava bo na Krekovem trgu na ogled do 28. septembra 2021.