Danes je svetovni dan Zemlje. Ob tem vas želimo spomniti, kako mesto Celje skrbi za naš planet in okolje, v katerem živimo, in na katere naravne danosti smo ponosni. 

V Mestni občini Celje veliko pozornosti namenjamo skrbi za okolje, zelene površine in naravne danosti. Mestu je preteklost zapustila kar nekaj okoljskih izzivov. Predvsem to zadnje nam nalaga veliko odgovornost, ki se je zavedamo. 

Ob tem pa knežje mesto obdajajo čudovite in raznolike naravne danosti, ki kakovost življenja dvigujejo na visoko raven, saj ponujajo številne možnosti za opazovanje, učenje, sprostitev, športno udejstvovanje oziroma preživljanje časa v naravi, kar je dandanes privilegij. 

Celje je eno tistih srečnih mest, ki ima ohranjene gozdove in druge zelene površine v neposredni bližini mestnega jedra. To znamo ceniti in dobro izkoristiti. Naravna bogastva v knežjem mestu bogatijo in zdravijo okolje ter imajo pomembno socialno funkcijo.

V mestnem okolju imajo drevesa naravovarstveno, ekološko, kulturno, zgodovinsko, znanstveno in  vzgojno–izobraževalno  vrednost. Drevje vpliva na mikroklimo, blaži hrup, zadržuje dež, proizvaja kisik in ustvarja protivetrno zaščito. Drevesne krošnje blažijo vplive škodljivega sončnega sevanja, ozona in drugih škodljivih delcev v zraku. Nenazadnje so drevesa življenjsko okolje različnih živalskih vrst. 

V Celju raste veliko dreves, ki jih imajo občani zelo radi in jih želijo ohraniti. Zaradi slabe vitalnosti jih je vsako leto na javnih zelenih površinah treba kar nekaj odstraniti, obenem pa Mestna občina Celje zasadi nova mlada drevesa. Vsako leto zasadimo okoli 150 novih dreves in grmovnic. 

Mestna občina Celje je z Odlokom o zavarovanju drevesnih naravnih vrednot naravnega pomena v Mestni občini Celje zavarovala kar 17 evidentiranih izjemnih dreves, s tem pa prispevala k njihovi ohranitvi in jim zagotovila posebno varstvo. 

Pred železniško postajo v Celju stoji največja javorolistna platana v Sloveniji (Platanus acerifolia), ki je eno najznamenitejših dreves v Celju. Mestna občina Celje jo je med rekonstrukcijo Mariborske ceste v letu 2006 uspela ohraniti in ji omogočiti nemoteno rast. 

Celjski Mestni gozd je bil v letu 2011 izbran med pet evropskih primerov dobre prakse. Mestna občina Celje že vrsto let načrtno odkupuje gozdove v neposredni bližini mesta ter v njih ureja sprehajalne poti in druge uporabne površine. Celjani se radi sprehodijo po Srčni poti na bližnji Anski vrh in Miklavški hrib, od koder se ponuja čudovit razgled na Celje, Stari grad in okolico. 

Mestni in primestni gozdovi so izravnalni ekosistem ekstremom urbanega okolja, omogočajo večjo biotsko raznovrstnost, zmanjšujejo onesnaženost zraka, blažijo podnebne spremembe in varujejo pred hrupom ter tako bistveno vplivajo na kakovost bivanja v mestu. 

V zadnjih 20-ih letih se je kakovost vode v Savinji in tudi drugih vodotokih v Mestni občini Celje bistveno izboljšala. Razlog je predvsem izgradnja manjkajočega kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav. Tako je Savinja od Celja do Zidanega mosta od leta 2013  zaradi naseljenosti redkih ribjih vrst (platnica, zvezdogled, beloplavuti globoček, velika nežica) vključena v Naturo 2000. 

Na območju Volček med Celjem in Proseniškim se razprostira edini večji še ohranjen kompleks vlažnih travnikov v Mestni občini Celje. Volčeke so uvrščene v Naturo 2000, kar pomeni, da so naravovarstveno visoko vrednotena površina. Na tem edinstvenem habitatu namreč živijo evropsko ogrožene vrste metuljev modrinov. V Sloveniji ne poznamo območja, kjer bi hkrati živelo toliko evropsko ogroženih vrst teh metuljev. 

Volčeke so tudi pomembno gnezdišče različnih vrst ptic ter počivališče in območje prehranjevanja za mnoge ptice selivke. Med ogroženimi živalmi so tu tudi še dvoživke, kačji pastirji, v potoku Ložnica pa piškur.

Skrb za okolje in kakovost bivanja

Čistilna naprava Celje, ki smo jo odprli leta 2004 je še vedno najsodobnejša v Sloveniji in čisti odpadno vodo mesta Celje in okoliških naselij. Zgoščeno blato, ki pri tem nastaja, je v kombinaciji z zelenim rezom odlično gnojilo, ima pa tudi kurilno vrednost lignita, zato ga skupaj z drugimi obdelanimi odpadki sežigajo v Toplarni Celje in tako na ekološko primeren način pridobivajo električno energijo in toploto. Električna energija se dodaja v distribucijsko omrežje, toplotna energija pa se uporablja v sistemu daljinskega ogrevanja vzhodnega dela mesta Celje.     

V Celju imamo še vedno najbolj učinkovit in cenovno ugoden sistem ravnanja z odpadki v Sloveniji. 

Center za ravnanje z odpadki v Bukovžlaku RCERO, s katerim upravlja javno podjetje Simbio, smo skupaj z 23 občinami v regiji gradili od leta 2006 od konca 2008, čeprav so se pripravljalna dela začela že kakšnih deset let prej. Kot prvi v Sloveniji smo skoraj 250.000 prebivalcem v regiji rešili problem odlaganja komunalnih odpadkov za naslednjih trideset do petdeset let. 

Toplarna Celje, ki je bila po strogih evropskih merilih zgrajena leta 2009, predstavlja zaključno fazo obdelave odpadkov, ki jih pred tem obdela RCERO. V vseh letih rednega obratovanja izpusti nikoli niso presegli dovoljenih mejnih vrednosti, bili so celo krepko pod dopustnimi mejnimi vrednostmi. Zaradi soproizvodnje toplotne energije se je cena daljinskega ogrevanja v Celju znižala in je še vedno med najnižjimi v Sloveniji.

Eden večjih projektov s področja obdelave odpadkov je tudi druga faza nadgradnje mehansko – biološke obdelave odpadkov. Nova tehnologija omogoča do štirikrat več izločenih materialov, primernih za reciklažo, ter več kot 90-odstotno oziroma z ročno kontrolo celo 99-odstotno čistost izločenih materialov. 

Poleg infrastrukture se nam zdi pomembno tudi redno ozaveščanje občank in občanov. Vsako leto organiziramo spomladansko akcijo čiščenja okolja, veliko na preventivi naredijo tudi javna podjetja. Pet celjskih osnovnih šol je »Eko šol«, ki svoje učence redno ozaveščajo o pomenu skrbi za okolje, pravilnem ravnanju z odpadki, varčevanju z energijo ipd. 

Vsako leto zagotavljamo znatna sredstva za področje odvajanja in čiščenja odpadne vode. V letošnjem letu bomo začeli z izgradnjo manjkajočega dela javnega kanalizacijskega sistema v skupni dolžini 26,8 kilometra, in sicer na  območjih manjših aglomeracij, ki do sedaj še niso bile priključene na javno kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave. Samo v Mestni občini Celje bomo zgradili 15,4 km kanalizacijskega omrežja in nanj priključili 402 objekta ter 12 črpališč. Odpadna voda, ki se zdaj na nekaterih območjih iz pretočnih greznic nekontrolirano izliva v podtalnico in bližnje jarke oziroma vodotoke, se bo po priključitvi na kanalizacijsko omrežje čistila v čistilni napravi Celje ali čistilni napravi Škofja vas. Za varovanje okolja, ohranjanje virov pitne vode in zagotavljanje boljših življenjskih ter sanitarnih pogojev je ta naložba nujno potrebna. Gre za skupni projekt Mestne občine Celje, Občine Štore in Občine Vojnik.

Okoli sedemnajst hektarov veliko območje Stare Cinkarne, na katerem je od leta 1875 do 1990 obratovala metalurško–kemična industrija Cinkarne Celje, predstavlja za mesto precejšen okoljski problem. Od leta 2002, ko je Mestna občina Celje to onesnaženo območje prevzela v posest, si prizadevamo, da bi ga postopoma reurbanizirali. Ko smo pred trinajstimi leti gradili komunalno opremo na tem območju, je med gradbenimi deli nastalo dobrih 15.000 kubičnih metrov zemeljskih izkopov, ki so bili zaradi visokih koncentracij onesnažil uvrščeni med nevarne odpadke. Za te nevarne zemeljske izkope smo zagotovili uspešno predelavo na samem mestu nastanka  in s tem zmanjšali potencialne vplive na okolje.

Pred petimi leti se je Mestna občina Celje pridružila projektu GreenerSites in s pomočjo evropskih sredstev poskusno izvedla tri metode remediacije onesnažene zemljine, ki niso primerne le za sanacijo območja  Stare Cinkarne, temveč so lahko v pomoč tudi pri načrtovanju in saniranju druge rabe onesnaženih tal, kot so denimo zelenice, parki, poti ob prometnicah, parkirišča in zemljišča za rekreacijske namene. 

Pričakujemo, da se bodo našim prizadevanjem za čistejše, bolj zdravo funkcionalno mestno območje poleg države pridružili tudi tisti, ki so onesnaženje v preteklosti povzročili.

V letih 2017 in 2018 smo, da bi omogočili varno igro otrok, zamenjali zemljino v dveh enotah Vrtca Tončke Čečeve, in sicer v enoti Hudinja in enoti Aljažev hrib. Projekt je nato prevzelo Ministrstvo za okolje in prostor. Letos bodo zamenjali zemljino v enoti Center Vrtca Tončke Čečeve in na pripadajočem igrišču ob Savinji, v enoti Luna Vrtca Anice Černejeve ter v enoti Iskrica Vrtca Zarja. Prihodnje leto bo ministrstvo izvedlo sanacijo še na igriščih enote Gaberje Vrtca Tončke Čečeve, enote Sonce Vrtca Anice Černejeve in enote Čira Čara Vrtca Zarja. 

Lani je ministrstvo s podporo Mestne občine Celje saniralo štiri igrišča, in sicer v enoti Mavrica Vrtca Anice Černejeve ter v enotah Ringaraja, Mehurček in Živ–žav Vrtca Zarja. Izkopali so okoli 4.300 kubičnih metrov onesnažene zemljine, na novo uredili 8.000 kvadratnih metrov travnatih in pohodnih površin in s tem zagotovilo varno igro 250 otrokom iz 19 vrtčevskih oddelkov. 

V Mestni občini Celje si želimo izboljšati kakovost zraka, saj se zaradi tranzitnega prometa, ki poteka po robu  mesta, in zastarelih kurilnih naprav na lesno biomaso v hladnejših mesecih soočamo s povečano koncentracijo prašnih delcev v zraku. V zadnjih letih se  kakovost zraka izboljšuje. Do preseganja mejnih dnevnih vrednosti prihaja samo v kurilni sezoni. 

V Mestni občini Celje si za čistejši zrak v mestu prizadevamo s širjenjem plinovodnega omrežja in omrežjem daljinskega ogrevanja. Podeljujemo občinske subvencije gospodinjstvom (50.000  -60.000 evrov na leto) za zamenjavo zastarelih  kurilnih naprav s sodobnimi plinskimi kondenzacijskimi kotli in občinske subvencije za zamenjavo zastarelih toplotnih postaj v stanovanjskih ter javnih objektih, ki so priključeni na daljinsko ogrevanje. Energetsko obnavljamo javne zgradbe in vlagamo v ukrepe trajnostne mobilnosti. Za še večjo kakovost zraka v Celju bo ključna gradnja vzhodne obvoznice, tranzitni promet gre namreč še vedno skozi mesto. Vzhodna obvoznica Celja je uvrščena v Načrt razvojnih programov Republike Slovenije. Gradnja bo predvidoma potekala v letih od 2027 do 2030.  

Trajnostno mesto

Trajnostna prihodnost je edina prava prihodnost. V to močno verjamemo in pospešeno vlagamo v trajnostne projekte. Tako delamo velike in pomembne korake proti še bolj zeleni prihodnosti. 

K trajnostnim projektom spadajo tudi energetske sanacije objektov. 

Jeseni 2019 smo zaključili z energetsko sanacijo osmih javnih objektov v javno-zasebnem partnerstvu s podjetjem Energetika Celje. Energetsko smo obnavljali Celjski dom, II. osnovno šolo Celje, IV. osnovno šolo Celje, Osnovno šolo Glazija, Osnovno šolo Hudinja, Vrtec Zarja (enoti Živ žav in Iskrica), Vrtec Anice Černejeve (enoto Mavrica).

Učinkovita raba energije v javnih stavbah dolgoročno pomeni manjši ogljični odtis, manjše emisije v zrak, izboljšuje bivalno oziroma delovno okolje in omogoča prihranke pri vzdrževanju. 

Do konca leta 2021 nameravamo kandidirati na razpisu Ministrstva za infrastrukturo z energetsko sanacijo še 8 javnih objektov (Osnovna šola Frana Roša, I. osnovna šola Celje - glavna enota, I. osnovna šola Celje - dislocirana enota, III. osnovna šola Celje - glavna enota, Glasbena šola Celje, Vrtec Tončke Čečeve - enota Center, Podružnična osnovna šola Šmartno v Rožni dolini in Ljudska univerza Celje). 

Mestna občina Celje je tako imenovano mesto sledilec v projektu, v katerem sodeluje 46 partnerjev in katerega namen je mesta z bogato zgodovinsko-kulturno dediščino spremeniti v bolj učinkovita, zdrava in trajnostna življenjska okolja z energetsko pozitivnimi stavbami in okrožji. Pričakujemo, da bo z neposrednim prenosom znanja in izkušenj v Celju mogoče prilagoditi in izvesti preverjene rešitve iz projekta. Projekt Pocityf predvideva postavitev energetsko pozitivnih stavb, ki bodo s svojo energijo oskrbovala sosednje, zgodovinske stavbe. 

S projektom, ki se je na sedmih celjskih osnovni šolah zaključil leta 2019, smo šolsko osebje in učence usposobili, da so postali energetski skrbniki ter pripravili strategijo pametne šole, ki predvideva strateško načrtovanje rabe energije. V šolah smo namestili pametne merilnike in z aplikacijo spremljali porabo, pri čemer so energetski skrbniki (učenci, dijaki in šolski delavci) aktivno sodelovali. Cilj vseh aktivnosti je bil oblikovati sistem za upravljanje z energijo za javne šole, s katerim lahko spremljamo in izboljšamo rabo energije. Želeli smo, da učenci spoznajo, kakšno vlogo ima energija v njihovem življenju, predstavili smo jim pomen energetske učinkovitost in jih spodbudili k okolju prijaznemu ravnanju v šoli in doma.

Za projekte trajnostne mobilnosti smo v zadnjih letih namenili okoli 23 milijonov evrov.

Namestili smo trideset polnilnic za električne avtomobile, vzpostavili javni sistem izposoje koles (KolesCE) in javni mestni potniški promet. Celebusi vozijo na stisnjen zemeljski plin in se polnijo na sodobni CNG polnilnici, ki je namenjena polnjenju tudi vsem ostalim vozilom na to vrsto okolju prijaznega goriva. Poleg avtobusov smo kupili tudi pet delovnih vozil na CNG za javna podjetja.

KolesCE ima trenutno 22 postaj in 150 koles za izposojo, od katerih je večina električnih. Na območju celjske občine je 8.400 registriranih uporabnikov, ki so skupaj od uvedbe sistema prekolesarili 130.000 kilometrov. Mestna občina Celje namerava s pomočjo Eko sklada letos postaviti še 12 postaj za izposojo koles.   

Februarja letos smo začeli graditi mrežo kolesarskih povezav za varno in udobno kolesarjenje po občini. Do konca leta bomo na 44 odsekih uredili 30 kilometrov novih kolesarskih poti (27 km je obstoječih). 

Skupaj s sosednjimi občinami sodelujemo tudi v projektu regijskih kolesarskih poti, ki bodo omogočile varno kolesarjenje v regiji.

Poleti 2020 smo na Ulici XIV. divizije odprli sistem Park&Ride, ki ponuja možnost cenovno ugodnega parkiranja z neposrednim dostopom do javnega sistema izposoje koles. Na voljo so parkirišča za osebna vozila (tudi električna), avtodome in postaja KolesCE. Takšna parkirišča na obrobju mest zmanjšujejo število avtomobilov v mestnih središčih, s tem pa tudi škodljive izpuste in hrup.

V starem mestnem jedru smo število avtomobilov zmanjšali tudi s celovito prenovo (eksperimentalno ureditvijo) Gubčeve in Lilekove ulice pred Tehnoparkom Celje.

Mestna občina Celje že vrsto let sodeluje pri aktivnostih ob svetovnem dnevu brez avtomobila in evropskem tednu mobilnosti. Svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Celje v sodelovanju z društvi in zavodi pripravlja aktivnosti, s katerimi ozaveščamo ljudi o pomenu trajnostne mobilnosti in skrbi za okolje.