Običajno ljudje v adventnem oziroma predbožičnem času svoje življenje obarvajo z lučmi, k čemur sodi tudi okrasitev božične smrečice. Številni svoje bodisi naravno ali umetno drevo okrasijo z raznobarvnimi okraski in lučkami, ki so v prazničnem času stalnica tudi v številnih mestih in krajih po svetu. Že prve zgodovinske vire okraševanja smrečic najdemo v 16. stoletju iz območja današnje Nemčije in se je takšna praksa na območje slovenskih dežel razširila šele v 19. stoletju, pa so zgodovinski viri o postavljanju jaslic, ki jih mnogi postavijo v bližino smrečice, precej starejši.

Prvo znano upodobitev živih jaslic je prvi leta 1223 uprizoril sv. Frančišek Asiški v Grecciu, ko je obhajal božični večer v votlini nad vasjo. Jaslice, ki simbolično prikazujejo rojstvo Jezusa Kristusa, so razširjene predvsem v krščanskem okolju. 

Prve dokumentirane jaslice so na Slovenskem postavili leta 1641 v Gornjem Gradu.

Poleg številnih jasličarskih razstav po Sloveniji, ki s svojo lepoto in bogato okrasitvijo tako figur kot okolice na ogled vabijo mnoge obiskovalce, pa so najbolj znane žive jaslice v Postojnski jami. Na Brezjah pa najdemo tudi muzej z zbirko jaslic z vsega sveta.

Jasličarstvo oziroma izdelovanje in postavljanje jaslic je v Sloveniji vpisano tudi v register nesnovne kulturne dediščine. V naši občini je kar nekaj občudovanja vrednih jasličarjev oziroma postavljenih jaslic. Na tem mestu je vsekakor potrebno izpostaviti gospo Majdo Kržič, ki smo jo predstavili v januarski številki leta 2022. 

Letos pa smo si ogledali pravo umetnino, ki je nastala izpod rok Staneta in Angelce iz Vnanjih Goric ali po domače Pr Šinkovc.

Aljaž P. Kunej

Avtor fotografij: Zlatko Jaklin