Dvoživke so med najbolj ogroženimi skupinami vretenčarjev, prav zato so vse vrste pri nas zavarovane. Krajinski park Ljubljansko barje je partner evropskega projekta LIFE AMPHICON, katerega osrednja aktivnost je obnovitev ali ponovna vzpostavitev mrestišč in kopenskih habitatov ciljnih vrst dvoživk ter izboljšati varstvo dvoživk pri prehajanju med njimi - učinkoviti ukrepi so potrebni zlasti na problematičnih cestnih odsekih, črnih točkah za dvoživke. Cilj je izboljšati stanje ohranjenosti ciljnih vrst na šestih Natura 2000 območjih v Sloveniji, v Nemčiji in na Danskem. Eno izmed njih je tudi Ljubljansko barje, kjer bo v okviru projekta zaživela  tudi nova opazovalnica in tematska pot o dvoživkah.

O projektu in dvoživkah smo se pogovarjali z Jasno Tarman, ki je naravovarstvena svetovalka v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje. Zaupala nam je, kaj najbolj ogroža dvoživke ter kako lahko pripomoremo k njihovi ohranitvi.

V prvih toplih in vlažnih pomladnih nočeh dvoživke prehajajo iz gozda, kjer prezimujejo, na mrestišča, kjer se razmnožujejo. Na Ljubljanskem barju so posebej pomembno vodno okolje za dvoživke odvodni jarki. Ker so selitvene poti stalne in pogosto prečkajo ceste, vsako leto prihaja do množičnega povoza in nekateri cestni odseki postanejo »črne točke« za dvoživke. Akcije prostovoljcev, ki žabe in druge dvoživke prenašajo preko ceste in jih tako zavarujejo, so sicer učinkovit, a ne trajen  ukrep. Prav zaradi tega bodo na Ljubljanskem barju trije cestni odseki (med Jezerom in Podkrajem, med Pakim in Goričico ter pri Bistri) v prihodnjih letih opremljeni s  podhodi za dvoživke. Podhodi so kanali pod cesto, ki jih dopolnjuje trajna varovalna ograja. Širina in oddaljenost med podhodi na posameznem odseku pa je odvisna od tega, varstvu katere od vrst dvoživk je prednostno namenjena.

Koliko vrst dvoživk poznamo?

V Sloveniji živi dvajset vrst dvoživk, od tega jih je na Ljubljanskem barju najdemo petnajst. Nekatere  med njimi so sekulja in rosnica (vrsti rjavih žab), navadna krastača, zelena rega, hribski urh, navadni močerad in veliki pupek. V spomladanskem času med selitvijo na mrestišča na cesti največkrat srečamo rjave žabe in krastače.

Kje jih lahko največkrat opazimo?

Običajno žabe in druge dvoživke srečamo v njihovem vodnem okolju, a dvoživke za svoje preživetje potrebujejo tudi primeren kopenski del habitata. Tam se mnoge od njih prehranjujejo, prezimujejo, skrivajo ali iščejo zavetje pred vročino. Poletna bivališča so pri večini vrst na kopnem. Številne od njih potrebujejo mejice, zaraščene površine ali gozdni prostor za prezimovanje. Tam se zarijejo pod korenine, zakopljejo pod listje ali najdejo druge skrite kotičke, kjer na varnem preživijo čas do naslednje pomladi.

Kako lahko pripomoremo k njihovi ohranitvi?

Množične selitev dvoživk na mrestišča se običajno začnejo, ko temperature ponoči dosežejo pet stopinj celzija in nastopijo padavine. Dvoživke so nočne živali in se bodo po cesti največkrat gibale ponoči. Vsak lahko pripomore s tem, da se v teh kritičnih mesecih, ko pride deževna noč, izogne takemu odseku. Pomaga že, če se zmanjša hitrost vožnje. Tudi če dvoživke ne zadenemo s kolesom, ampak le hitro peljemo, jo že s tem lahko poškodujemo in zaradi tega pogine.

Obstaja veliko mitov, ki krožijo o žabah. Jasna vodi delavnice na osnovnih šolah, kjer med drugim razbijajo različne predsodke, ki jih imajo otroci do dvoživk. »Vsakič se kaj novega naučim. Je pa veliko navdušenja, ko imajo učenci bližnji stik z dvoživkami. Sploh so navdušeni nad pupki, ker ne skačejo in niso podobni temu, kar jim je poznano kot dvoživka,« nam je zaupala.

Žabe in druge dvoživke se prehranjujejo z različnimi nevretenčarji. Žival, ki je rešitev tele uganke, je tako poslastica za mnoge od njih:

Pretegnjeni stric

brez nog se premika.

Rad ima dež,

a ne rabi dežnika.

Vabimo vse otroke, da napišejo odgovor na uganko in narišejo katerikoli motiv, omenjen v tem članku. Svoje ilustracije pošljite na elektronski naslov barjanskilist@brezovica.si ali po pošti na naslov: Občina Brezovica, Tržaška cesta 390, 1351 Brezovica pri Ljubljani. Najboljše ilustracije bodo objavljene v Barjanskem listu.