V četrtek, 24. julija 2025, bo v popoldanskih urah za promet odprt novozgrajeni priključek Dragomer na primorski avtocesti A1 med Brezovico in Vrhniko. Nova infrastrukturna pridobitev bo pomembno razbremenila lokalne ceste in prispevala k večji pretočnosti prometa, zlasti v času konic.

Ključna prometna izboljšava v zahodnem delu Ljubljane

Projekt »Priključek Dragomer na avtocesti A1 Šentilj–Koper, odsek Brezovica–Vrhnika« naslavlja dolgoletne prometne izzive na tem območju. Predvsem je bil cilj odpraviti zastoje na izvoznem kraku iz smeri Ljubljane pri priključku Brezovica, kjer so se kolone vozil pogosto raztezale celo na odstavni pas. Prav tako je bila prometno preobremenjena regionalna cesta R2-409 med križiščema pri Poku in pri gostilni Gorjanc.

Z novo infrastrukturo se bistveno povečuje pretočnost in varnost prometa, izboljšuje se dostopnost ter zmanjšuje pritisk na okoliške kraje.

Kaj obsega projekt?

Priključek Dragomer je zasnovan kot polni štirikraki priključek v obliki diamanta, upoštevajoč bodočo širitve avtoceste na šest pasov. Priključek se navezuje na regionalno cesto R2-409 v območju naselja Lukovica pri Brezovici, hkrati pa je bila v sklopu projekta zgrajena tudi zahodna obvozna cesta južnega dela Brezovice do železniškega prehoda v Vnanjih Goricah.

Glavne ureditve vključujejo:

- izvennivojski priključek s štirimi rampami in spiralnima krožiščema,

- izgradnjo nadvoza čez avtocesto (53 m dolžine, brez vmesne podpore),

- širitev avtoceste s pasovi za vključevanje in izključevanje,

- rekonstrukcijo več odsekov regionalnih cest,

- gradnjo krožišč, podvozov, mostov in prepustov,

- urejanje vodotokov, krajinsko ureditev in protihrupne ukrepe,

- prestavitve komunalnih vodov ter ureditev dostopnih poti.

Tehnične posebnosti

Eden ključnih izzivov pri gradnji je bil nadvoz nad avtocesto, ki je bil izveden ob ohranjanju prometa z le nekaj krajšimi nočnimi popolnimi zaporami. Posebnost objekta je njegova dolžina in razpetina brez osrednjega stebra, kar omogoča neovirano vožnjo pod njim. Dodatni izziv je predstavljalo nestabilno barjansko temeljno tla. Za njihovo stabilizacijo je bila uporabljena metoda vibriranih gruščnatih slojev, kar je bistveno pospešilo konsolidacijo in omogočilo hitrejšo gradnjo.

DARS