Letos še nismo bili v Zasavju. Na napoved vročega dne, smo s PD Podpeč Preserje, v nedeljo 16.6.2024 odšli na Mrzlico.

Izbrali smo si pot iz Hrastnika. Že takoj je asfalt v mestu, še preden se pot usmeri v gozd, s svojim naklonom poskrbel za hitro gretje naših teles. Pot po gozdu je bila kar strma, a lepa, zanimiva in nudila je senco. Dokaj hitro smo napredovali. Prvi osvojeni vrh je bil Klobuk, lep razgledni balkonček po okoliških vrhovih. Videli smo tudi naš še kar oddaljeni cilj. Spust smo morali opraviti previdneje. Kmalu smo prispeli do smučišča Rajska dolina. Potem se je začela strma hoja po travniku. Pol ga je bilo že pokošenega, tako da smo lahko vonjali pokošeno travo. Pred nami pa je bil že dom na Kalu. Polni moči smo ga kar obšli in nadaljevali našo pot v sproščenem pogovoru. En vzpon nas je še čakal. Pot gre čez travnik, poln rož. Tako pozabimo na napor. Tik pod vrhom, na katerem so postavljeni oddajniki, pa je bilo potrebno gristi kolena po šodru. Vrh Mrzlice je bil kar obiskan. Malo je že zadišalo po spremembi vremena, v skladu z imenom. Pod nami je bila koča, ki nas je gostoljubno sprejela.
Navzdol nismo šli čez vrh. V nadaljevanju smo se spuščali čez Ravne v vas Boben. Malo smo iskali pot, ki se je izgubljala v visokih travah. Vmes smo iz nahrbtnikov potegnili dežnike in pelerine, tako da smo do naših vozil prišli v dežju.

Navkljub nizkim višinam osvojenih vrhov smo naredili čez tisoč metrov višincev. Smo bili zadovoljni. Zasavski hribi nam nekako niso dovolj poznani, vsaj večina ne. So pa primerni za hojo v vseh letnih časih in za vse starostne strukture.

Marijan Božeglav