Izkušeni veterani PD smo se v sredo, na prvi dan oktobra 2025 odpravili na pohod od Soriške planine na Ratitovec. Navkljub ne preveč dobri vremenski napovedi smo se zbrali v velikem številu, da skupaj osvojimo še kakšen vrh, se družimo in na poti doživimo kaj lepega.

Od Soriške planine se peljemo še kar globoko v gozd do Mišjega grunda.  Kar strmo se je začelo. Že takoj so nas pozdravile lepe rdeče mušnice in kmalu zatem jurček. Usta v nasmeh, hoja je postala lažja. Hoja v meglici z rahlim  rosenjem in vetrom. Višje kot smo, več je travnatega terena. Na začetku planine  Zgornji Jirn pa nas ob poti pozdravijo »jurčki«. Za vsakega od nas jih je bilo dovolj, pa verjetno smo kakšnega še spregledali. Nikakor pa ne orjaka. Počasi pridemo na greben, počasi se jasni in razgledi so vedno lepši. Pred nami je Kremant, nato Alemaver, najvišji vrh pogorja, nato spust do jezerčka in do Koče na Ratitovcu.  Še prej pa skok na Gladki vrh. Krekova koča slovi po flancatih, je v letu 2025 dobila priznanje PZS za najboljšo kočo v visokogorju. Smo jih poizkusili in tudi druge dobrote. Po počitku, ko smo se premraženi od vetra zadosti pogreli, smo po poti čez Razor odšli do Prtovča, naše končne pohodne točke.

Lep pohodniško, gobarski pohod. Nismo preveč hiteli, lepo smo se imeli in se dobre volje razšli.

Marijan Božeglav