Iz Knežaka smo zavili proti vasi Jurišče in naprej po travnati pokrajini mimo vojaške zapore na izhodišče nad zelo globokim breznom. Kmalu gremo mimo lipe z dvanajstimi debli. Pot ni naporna, se počasi dviga skozi redkejši gozd in travnate planote, polne brinovih grmov. Če bi pomlad prihajala v to pokrajino hitreje, bi se nam pokazale narcise, šmarnice in potonike in bi se pusti, še ne prebujeni travniki in gozd pokazali v drugačni preobleki. Tako pa je bilo moč med suhimi travnatimi bilkami opaziti le redke podleske. Vrh Kršičevca 1091 m krasi mogočen kup kamenja in na prav izviren način, med jelenova rogova nameščena skrinjica s križem, vpisno knjigo in žigom. Žal s z vrha ta dan ni veliko videlo. V nadaljevanju so nas gozdne ceste vodile v odmaknjeno naselje Mašun, 1024 m, križišče gozdnih cest v osrčju prostranih, neposeljenih snežniških gozdov. Glavna znamenitost so ostanki lovskega dvorca  z obnovljenim stolpom in ledenico v obliki kapele. Na glavnem križišču pa razstavišče motornih žag.

Na poti domov smo se ustavili še na kosilu v Pivki. Preživeli smo lep dan v odmaknjeni pokrajini.

Marijan Božeglav