Vročina je popustila. Prva septembrska sreda je bil veteranski  termin za Uršljo goro. V resnici smo se nanjo povzpeli teden kasneje,  14.9.2022.

Vleče se pot na Koroško preden se začne hoditi. Prvo smo odšli do Poštarskega doma, se odpeljali do Ivarčkega jezera in začeli hoditi malo nad Kočo na Naravskih ledinah.

Pot je lepo speljana, ne prestrma, tako da nam ni bilo prehitro vroče. Za studenčkom, letos presušenim pa zavijemo v vse bolj strm gozd. Lepo napredujemo. Ko smo na robu, lahko gledamo v dolino, z druge strani se pokaže Peca. Višje kot smo, bolj je pobočje razgledno. Preseneča nas kar zoprn veter. Vidimo tudi že oddajnik in križ na vrhu. Ob razgledni plošči se fotografiramo, razgledamo po okolici in kar nekako odbrzimo naprej. Premočeni  hrbti in veter ki nas hladi,  nas hitro prepričata, da gremo proti Domu na Uršlji gori. Uršlja gora 1699 m je znana tudi po cerkvi sv. Uršule,  najvišje ležeči  slovenski cerkvi. V Domu smo se podprli, potem pa se počasi spustili nazaj do našega izhodišča.

Lep planinski sprehod smo imeli. Ni bilo prehudo. Narava lepa.

Cilj izleta je bil tudi rezervni pohod v okviru vseslovenske akcije »Slovenija planinari«.

Marijan Božeglav