Ni ga lepšega, kot iti na Primorsko zadnji dan pomladi, v soncu, ki boža in nam ponuja zdravje in veselje. Preden se je pomlad zavrtela nazaj v zimo, smo s PD Podpeč Preserje  v nedeljo, 21.4.2024 obiskali razglednik nad Gorico, Sabotin.

Že na začetku nas je pozdravila smaragdna Soča in nad njo Sveta gora. Po novi kolesarski cesti, ki poteka vzdolž železniške proge nad Sočo prispemo do mulatjere, ki nas usmeri v hrib. Sonce nas počasi boža. Ker se vzpenjamo med rastjem, čeprav je včasih precej strmo smo še kar zgovorni. Nato nas očarajo razgledi, s sosednjega hriba se sliši zvonjenje.  Nad nami pa  strme skale, v njih vdolbene kaverne, vojaška zaklonišča z lesenimi zgradbami, danes področje muzeja na prostem, park miru, ki nas opominjajo na čase, ki so se tu dogajali pred dobrimi sto leti. Opominjajo na nesmiselnost vojn, na trpljenje enih in drugih vojakov. Prostori v katerem sedaj domujejo netopirji. Skozi rove smo se povzpeli na rob pobočja, ki nas je zopet očaral z razgledi. Hribi od blizu in daleč, zelena pokrajina, v daljavi morje, pod nami leno tekoča Soča. Sprehodili in raziskovali smo pobočje Sabotina, se fotografirali, potem odšli do nekdanje vojašnice, sedaj koče za razvajene sladokusce. Kar nekaj časa smo ostali pri njih, nato pa nadaljevali po mejnem grebenu, še vedno z razgledi, ki očarajo. Mimo vrha Sabotina, smo odšli še do ostankov cerkvice sv. Valentina in se po dokaj strmi in precej kamniti poti spustili po drugi  strani hriba, kot smo se vzpeli nanj, na naše izhodišče. Kot da bi se narava poigrala z nami, smo bili deležni še rahle prhe z neba.

Vesela, spontana družba, ki rada preživlja prosti čas v naravi, ravno prav napora, dan ki nas ni pustil malodušne in nas napolnil z energijo.  Lepo preživet dan.

Marijan Božeglavu