Pomladni pohodi so najlepši v Primorskih koncih. S PD Podpeč Preserje smo v nedeljo, 23.4.2017 prehodili Pot po Robu Gore od Predmeje do Cola (http://www.vipavskadolina.si/aktivno/pohodnistvo/poti/pot-po-robu#accept)

Začeli smo na Predmeji pri spomeniku Materi Gori, se razgledali po zgornji Vipavski dolini, nad nami pa se je raztezalo pobočje Čavna. Pozdravilo nas je zelenje, lepe pomladne rožice, polno brinje, posebne rumene markacije in Knafličeve z enko, saj gre tu pot Slovenske transferzale. Razgibana pot, izmenjaje se gor in dol, precej po robu planote. Na drugi strani lepo ograjena saj tu čez leto pasejo drobnico in govedo. Prvi označeni vrh je 913 m visoko razgledišče Dolski maj, s katerega se je že videlo morje. Pot se je nadaljevala po planoti prepredeni s kamnitim zidom. Povzpeli smo se  še na Otliški maj in se od tam spustili do Otliškega okna. Kraški pojav, ki velja za naravno znamenitost Slovenije. (http://www.smaragdna-pot.com/naravna_in_kulturna_dediscina/naravne_znamenitosti/20120319094531340/)

Po pripovedki pa se tu hudič spotakne, z rogom udari po steni in tako naredi okno. Še hiter skok do znamenitega »polža« in naprej čez vrh Navrše. Del skupine ga obhodi. Skupaj prispemo do  roba Črnih sten, kjer zavijemo na Sinji vrh. Tu je čas za daljši počitek in kosilo.

Ker se nismo želeli vračati, smo po brezpotju nadaljevali do Pravega vrha in mimo kužnega znamenja na  Podrti Gori. Sledil je še en vzpon proti Kraguljcu in nato se je zopet odprla planota.  Ta del je poimenovan Sončnica in ker je na robu,  je dobro vzletišče padalcev in zmajarjev. Čakal nas je še zadnji vzpon, na Kovk 962 m in spust do Cola.

Izredno lepa in zelo razgibana pot je bila za nami. V sedmih urah smo prehodili skoraj 18 km in imeli skupaj za 860 m vzpona. Na koncu smo bili vsi zadovoljni.

Marijan Božeglav