Štartali smo na razpotju, v smeri Klemenče jame. Tako smo lahko šli skozi jamo – predor. Čez čas nas polička pripelje do mostička v gozd, ko nas kmalu pozdravi Planinska koča, pred njo pa zvonček, kjer smo morali za srečo pozvoniti. Po krajšem postanku se sprehodimo do najdebelejšega macesna v Sloveniji. Skozi gozd se počasi dvigamo po lepo nadelani poti kjer na Puklovci zavijemo pod pobočjem Ušt proti Strelovcu. Hoja v nasprotno  smer bi nas pripeljala na Krofičko. Pot je lepa zelena, polna raznobarvnega planinskega cvetja. Počasi pridemo na greben in na vrh Strelovca. So se takoj začeli intenzivneje zbirati oblaki, tako da se nismo preveč zadrževali tam gor. Vračali smo se direktno v dolino, najprej do Icmanikovega stanu, nato smo se malo zgubljali po slabo markirani poti. Vmes smo si že navlekli nase pelerine in se taki  spustili do Plesnikove planine. Čakal nas je še zelo strm spust do doline, ki smo ga omilili s hojo po klolovozu. Kar daleč je bilo še do dna, do Koče v Logarski dolini, kjer pa so se zlile vse vode z neba. Na srečo smo bili že na suhem in toplem.

Lep, zanimiv dan smo preživeli v hribih nad Logarsko dolino.

Marijan Božeglav