Zelo smo si želeli na Kepo, a vedno so bile težave z vremenom in zato obisk odpovedan. V nedeljo, 28. 5. 2017, pa je bilo vse odlično, tako da smo člani PD Podpeč - Preserje naskočili ta čudovit, razgleden mejni vrh v zahodnem delu Karavank.

Ni nas bilo veliko. Najbrž zato, ker je potrebno za dostop do Kepe prehoditi kar veliko višinsko razliko in precejšnjo razdaljo. Malo smo si hojo olajšali s tem, da nismo parkirali pred zapornico na potoku Belca, ampak smo se odpeljali do Planine Brdca, kjer smo štartali. Čakal nas je enourni sprehod malo po cesti, malo po gozdu do mejnega grebena Jepca. Od tu dalje je pot bolj strma, sicer med rušjem, po grebenu mimo izpostavljenih grap do samega podnožja Kepe. Sledil je še najbolj strm gruščnat del poti, ki nas je privedel nazaj na mejni greben skoraj tik pod vrhom 2134 m visoke Kepe. Vreme je bilo lepo, temu primerno tudi število obiskovalcev tako z naše kot Avstrijske strani. Po krajšem postanku smo se sprehodili še do spodnjega križa, nazaj grede pa smo se fotografirali pred glavnim križem, postavljenim leta 1978. Spust smo opravili po poti prihoda. Zelo počasi in previdno po izredno strmem in grušča polnem delu.

Po šestih urah smo bili pri avtu, vmes pa smo nabirali še smrekove vršičke. Zopet en naporen in lep dan v osrčju gora.

Marijan Božeglav