V nič kaj lepem jutru smo se odpeljali proti Bohinju na Planino Blato. Nekje do Planine Krstenica nam je bila pot poznana. Lepa, po gozdu, kar spolzka in strma. A vseeno smo bili bolj mokri od vlage v zraku, kot od napora. Na planini smo si privoščili krajši počitek. Žal so vsi njeni prebivalci že odšli v toplejše kraje, nas pa je gnalo naprej. Proti Planini Jezerce se pot počasi dviga pod Jezerskima stogoma. Na planini se za kratek čas ustavimo pri koritu, nato podamo po nemarkirani poti proti melišču. Še vedno tavamo v megli, a že čutimo kako sonček počasi in vztrajno predira mlečno gmoto.  V nekem trenutku se zasliši »ahhh..« in začnemo občudovati prelepo naravo, vrhove, obarvana drevesa. Pospešimo korak, sledimo poti in kar naenkrat stojimo na Adamu. Skoraj istočasno na vrh prispejo še planinci iz Nove Gorice. Hitro se poslikamo, ženske odbezljajo proti Evi, moški še malo počakamo in uživamo v tišini :). Nadaljujemo za njimi, a Eva je malo težje osvojljiva. Je bilo potrebno čez rušje in vrh je tudi precej bolj poraščen. Oba vrhova nudita čudovite razglede, sta v osrčju Julijskih Alp in sta naravna znamenitost TNP. Vračali smo se po isti poti. Presenetil nas je sneg. Smo do kolen zagazili vanj. Navkljub vsemu smo uživali v prečudovitih jesenskih barvah in lepo preživetem dnevu. »Ljubimo gore«. »Slovenija planinari«

Marijan Božeglav