Lani začeta pot PD Podpeč Preserje čez Kozjak se je nadaljevala. Letos dvodnevna, na kresni dan 24. in Dan državnosti 25.6.2018.

Pot na Koroško je dolga. Od Maribora po dolini reke Drave, vse do Mute in ob Bistriškem potoku proti avstrijski meji. Ozka dolina po kateri vodi hitro se vzpenjajoča gorska cesta. Začetek raziskovanja Dravskega Kozjaka bi moral biti na Sv. Jerneju ob lepi košati lipi pri kmetiji Primož. Ker pa je voda odnesla brv v Prevalovem grabnu potoka Vud, na kar so nas prijazni domačini opozorili, smo si poiskali nov začetek. Spustili smo se do odcepa ceste, ki je vodila do Sv. Primoža. Končno se je začel pohod. Žal je bilo potrebno iti po cesti.  Ogledovali smo si lepo urejene gorske kmetije in počasi nazaj pridobivali višino. Ustavili smo se pri cerkvi, nakar zavili v gozd in po kar strmi poti prispeli na vrh Bricnik 1007 m. Tudi tu je zima vzela del poti, tako da se je bilo potrebno vračati in zopet po cesti nadaljevati do Glavarja, kjer poskusimo »tokovc«. Dol bo že šlo si rečemo. Mimo lovske koče Štaher v bližini Sv. Treh kraljev, se spustimo do Radeljskega potoka na 400 m.  Temi sledi ponoven vzpon. Še dobro da je naslednja kontrolna točka na poti pri gostilni Žoher. A priti moramo nazaj na 1000 m. Malo si pomagamo s kombijem, ki nas pripelje do stražnice na Kapunarju. Nato pa pot pod noge. Čakata nas še dobri dve uri do Remšnika. Vmes skočimo še do Mravljaka na Pongracu. Po osmih urah se konča hoja prvega dne. Kombi nas odpelje do Žavcarjevega doma, kjer se okrepčamo in prenočimo.

Ponedeljkov, praznični dan nas pričaka v dežju, kar nam pokvari načrte s hojo. Ker vseeno nismo hoteli domov, smo se po Kozjaku malo vozili, ko pa je opoldne posijalo sonce, smo si še malo pretegnili noge. Obiskali smo Sršenov vrh. Odšli smo preko meje na Kapli, kjer smo presenetili avstrijske obmejne stražarje in se sprehodili do kmetije Močilnik. Zopet, kot tudi nekajkrat na poti smo bili od prijaznih domačinov postreženi z domačo kapljico.

Lepi, osamljeni kraji, s številnimi obnovljenimi domovi. Zgleda, da se navkljub oddaljenosti in dokaj težki dostopnosti, posebno v zimskem času, življenje na teh koncu naše domovine ohranja.

Marijan Božeglav