V dolini je že malo ponagajal sneg katerega se je večina ustrašila. Naša mala skupinica pa si je želela občutiti pravega. Prav razveselili smo se ga, ko smo na Marjaninih njivah izstopili in se podali po zasneženem kolovozu proti Domžalskem domu. Malo je drselo, malo nas je zeblo, malo je bilo strmo, a ker »ljubimo gore« nam ni bilo pretežko. Vmes smo malo počivali, popili sok in kar naenkrat pred nami zagledali pastirske stanove. Tako nismo bili več daleč do »doma«. V njegovi toploti smo si oddahnili. Smo bili kar hitri in še sonček se je začel kazati, tako da se je vodnik Rudi odločil, da gremo še naprej. Bilo je malo več snega in več pohodnikov, ki kakor mi niso hoteli zamuditi lepega dne v gorah. Šli smo v smeri proti Zelenem robu in se ob vlečnici obrnili proti vrhu. Osvojili smo ga z obeh strani. Bilo je lepo, prav tako pogled po planini in vrhovih, ki so nas obdajali. Po »fotkanju« smo šli nazaj. Je bilo še bol zabavno, saj smo se lahko metali po snegu.

Škoda, da več mladih planincev ni bilo z nami. Ni bilo težko, imeli smo se »fajn« in obljubili, da naslednjič zopet pridemo.

Marijan Božeglav