V zadnjem desetletju so na razvoj slovenskih regij v veliki meri vplivala ravno sredstva Evropske kohezijske politike, ki so bila praktično edini vir za ključne projekte posameznih občin. Aktualni vladi je po pogajanjih na ravni EU sicer uspelo pridobiti dodatna finančna sredstva za Slovenijo, ki naj bi bila primerljiva s sredstvi trenutne finančne perspektive. Dodatno izpogajanih 350 milijonov evrov kohezijskih sredstev za KRZS je izboljšalo prvotne napovedi evropske komisije, da bo KRZS v obdobju 2021–2027 upravičena le do nekaj več kot 150 mio evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in socialnega sklada.
Skupaj si občine zahodne regije, med katere sodi tudi Brezovica, lahko obetajo nekaj več kot 500 mio evrov, to pa je še vedno bistveno manj sredstev, kot jih ima na razpolago regija Vzhodna Slovenija (KRVS), ki ima, kot manj razvita regija, predvidenih 1.5 miljarde evrov. Poudariti pa je potrebno spremembo, da je za zahod predvideno le 40 % sofinanciranje projektov z evropskimi sredstvi in ne 85 %, kot je sedaj.
Predsednik vlade RS Janez Janša je pri tem opozoril, da bo pretežni del teh dodatnih sredstev na voljo v prvih letih, kar pomeni, da je izredno pomembno, da so projekti že sedaj dobro pripravljeni, sicer tega vira ne bo moč koristiti. Izpostavil je še, da bo vlada poskrbela, da bo razlika pri omenjenem sofinanciranju projektov pokrita iz nacionalnih ovojnic. S tem bo delno vzpostavljen pristop pravičnosti med vzhodom in zahodom.
Zvonko Černač – minister, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko – je izpostavil tudi ključne projekte za ohranjanje zdravega in čistega okolja, med katerimi so izrednega pomena ureditve kanalizacij tudi v občinah pod 2000 PE. Zaključil je z besedami, da noben del Slovenije ne sme biti zapostavljen. Metod Ropret, namestnik predsednika Sveta Ljubljanske urbane regije in župan občine Brezovica, je izpostavil izkrivljeno sliko razvitosti regije zaradi sedeža nacionalnih institucij v Ljubljani in izjemno heterogenost regije, kjer je še vedno veliko manj razvitih območij, ki so pogosto brez osnovne infrastrukture. Kot primer je izpostavil Občino Velike Lašče, ki je še povsem brez kanalizacijskega omrežja, enaka situacija se pojavlja tudi v različnih manjših naseljih v številnih drugih občinah kar je poleg ne zagotovljene osnovne infrastrukture za življenje tudi velika obremenitev okolja. To je sicer le eden izmed številnih izzivov, s katerimi se občine Ljubljanske urbane regije soočajo. Občine so zaradi umestitve KRZS med razvitejše regije že dve perspektivi zelo prikrajšane, z na posvetu predstavljenimi omilitvenimi ukrepi pa računa, da bo regiji pripadalo dovolj nujno potrebnih sredstev za skladen in trajnostni razvoj. V nasprotnem primeru pa bi bilo treba razmisliti tudi o spremembi Zakona o sofinanciranju občin, saj občine KRZS že vrsto let v proračun prispevajo bistveno več kot iz njega prejmejo.
Ob koncu se je minister Černač zahvalil vsem za konstruktivne predloge. Razprava je bila kvalitetna, izmenjanih je bilo kar nekaj informacij, ki bodo podlaga za bodoče odločitve. Drugačno organiziranost je v bodoče pričakovati tudi na nacionalnem nivoju, saj bomo lahko le tako bili deležni celovitega in sistemskega pristopa, ki bo učinkovito povezal in koordiniral lokalne in regionalne potrebe. V prihodnjih letih bo treba prenoviti tudi financiranje lokalne samouprave.
Jakob Rus
