V ponedeljek, 15. septembra, je vodstvo Darsa skupaj z infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek in županoma občin Brezovica ter Log-Dragomer, Metodom Ropretom in Miranom Stanovnikom, slovesno pospremilo odprtje avtocestnega priključka Dragomer na odseku primorske avtoceste med Brezovico in Vrhniko. Gre za naložbo v varnost, pretočnost in povezljivost, je na slovesnem odprtju poudarila ministrica. Župan Ropret pa je ob tem poudaril, da smo s tem »dobili še eno možnost vstopanja in izstopanja s te najbolj obremenjene avtoceste v Sloveniji« in dodal, da je nov avtocestni priključek pomembna pridobitev za lokalno prebivalstvo.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je v nagovoru zbranim na slovesnosti povedala, da je projekt izgradnje priključka za prebivalce občin Log-Dragomer in Brezovica velikega pomena, saj razbremenjuje obstoječi priključek Brezovica, hkrati pa je tudi lep primer dobrega sodelovanja občin, države, Darsa in izvajalcev. »Gre za naložbo v varnost, pretočnost in povezljivost, ki so ključne vrednote, ki jih na področju cestne infrastrukture zasledujemo v državi,« je izpostavila.

Projekt izgradnje priključka med drugim zajema delno preureditev avtoceste za bodočo šestpasovnico na območju ter gradnjo novega štirikrakega avtocestnega priključka. Priključek se ob tem navezuje na obstoječo regionalno cesto Brezovica-Vrhnika, poleg tega pa so v sklopu projekta uredili tudi zahodno obvozno Brezovice vse do nivojskega prehoda prek železniške proge Ljubljana-Divača pri Vnanjih Goricah z navezavo na obstoječo cesto Brezovica-Podpeč, je še pojasnila ministrica Bratušek.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik uprave Darsa Andrej Ribič, ki je izpostavil pomembnost priključka za lokalno prebivalstvo, večjo pretočnost in manj pritiska na križišče na Brezovici. »Upam, da bodo tiste dolge kolone, ki smo jih zdaj doživljali pred izhodom za Brezovico, s tem križiščem bistveno manjše," je dejal Ribič.

Novi priključek je po njegovem prepričanju pomemben predvsem zato, ker bodo razbremenili križišče na Brezovici. »Že zdaj je po podatkih nekje 35 odstotkov prometa prevzel ta priključek. V bodoče mislim, da ga bo še več,« je še poudaril predsednik uprave Darsa.

Po Ribičevih ocenah pa je odprtje priključka Dragomer samo en delček v mozaiku večje pretočnosti na tem območju. »Ko bo zgrajen tretji pas od Kozarij do Kosez ter od Kozarij do Verda, bo potem priključek zaživel v polni funkciji,« je še povedal Ribič. »Pomembno je, da smo to križišče zgradili v živo in da ni bil moten promet po avtocesti. Da je tudi promet po avtocesti, ko se je gradil viadukt, potekal nemoteno,« je še dodal Ribič.

Na slavnostni prireditvi je o pomenu odprtja priključka za lokalno prebivalstvo spregovoril tudi župan Občine Brezovica Metod Ropret, ki je poudaril, da »smo z odprtjem dobili še eno možnost vstopanja in izstopanja s te najbolj obremenjene avtoceste v Sloveniji in to prinaša za nas ogromno, predvsem v delovnih dneh«, je še izpostavil brezovški župan.

Po besedah župana Ropreta pa se zgodba zaplete v času poletne sezone, ko z vseh strani pritisne tranzitni promet in so razmere skorajda neobvladljive. "Verjamem, da po vzoru tudi drugih držav lahko najdemo način, kako bomo te tujce, turiste obdržali na avtocesti in s tem seveda naredili promet tako na naših zalednih državnih cestah kot tudi na lokalnih cestah bistveno bolj varen in pretočen. Velik ali pa največji korak v teh prizadevanjih bo zagotovo izgradnja tretjega pasu," je še poudaril Ropret.

Začetki aktivnosti izgradnje priključka po besedah Ribiča segajo v leto 2010, ko je bil sprejet državni prostorski načrt. Pet let zatem so pripravili projektno dokumentacijo, leta 2022 pa je bil narejen investicijski program. Gradbena dela so stekla leta 2023 in z vmesnimi podaljšanji pa so trajala dve leti. Vrednost investicije je približno 35 milijonov evrov, od tega je dve tretjini sredstev prispeval Dars (nekaj več kot 21 milijonov evrov), ostalo Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (nekaj več kot 12 milijonov evrov) ter občini Brezovica (skoraj milijon evrov) in Log-Dragomer (nekaj manj kot 200 tisoč evrov).

Aljaž P. Kunej