Ministrica dr. Asta Vrečko, državna sekretarja mag. Marko Rusjan in Matevž Čelik ter Tjaša Pureber, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za razvoj kulturnih politik so predstavili dosedanje delo in aktivnosti na področju sprememb Nacionalnega programa za kulturo in priprave novega akcijskega načrta. Posvet v Ljubljani je bil zadnji izmed dvanajstih, skupno se jih je udeležilo več kot 700 samozaposlenih in drugih delavk in delavcev v kulturi, predstavnikov javnih zavodov, nevladnih organizacij, predstavnikov občin, razvojnih agencij iz več kot polovice občin v Sloveniji, med njimi tudi predstavniki Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR).
Direktorica RRA LUR mag. Lilijana Madjar je na srečanju izpostavila, da je regija konec meseca marca bogatejša za novo Strategija razvoja kulture v LUR 2023–2027, prvo tovrstno regijsko strategijo v Sloveniji, ki predstavlja pomemben gradnik razvoja kulture v regiji in ji daje širši pomen, saj vključuje tudi druga pomembna razvojna področja in medresorska povezovanja, med drugim pa lahko predstavlja pomemben vir izhodišč pri pripravi programa razvoja kulturne politike na nacionalnem nivoju. Osvetlila je še perečo problematiko občin Ljubljanske urbane regije, ki so del Kohezijske regije Zahodna Slovenija, za katere v aktualni finančni perspektivi 2021–2027 za projekte in investicije s področja kulture in kulturne dediščine ni zagotovljenih evropskih kohezijskih sredstev, zato je za ta namen nujna zagotovitev sistemskih sredstev iz nacionalnega proračuna. Sliko finančne podpore države pa ne sme zamegliti dejstvo, da so v Ljubljani skoncentrirane številne državne nacionalne ustanove, je še poudarila.
Udeleženke in udeleženci iz vse Slovenije so do sedaj prispevali že več kot 300 predlogov in pobud, s katerimi lahko po njihovem mnenju oblikujejo rešitve za izzive kulturnega ekosistema. Najpogostejše pobude so se nanašale na izboljšanje pogojev dela in delavske pravice, krepitev zmogljivosti in gradnjo podpornega okolja, decentralizacijo, digitalizacijo in debirokratizacijo postopkov, skrb za dediščino ter vlaganje v infrastrukturo, dostopnost kulture ter pomen kulturno-umetnostne vzgoje pri razvoju občinstva.
Svoje pobude in predloge lahko do 18. maja preko spletnega obrazca prispevajo tudi ostali deležniki v kulturi, ki se regijskih posvetov niso mogli udeležiti.
Ministrstvo za kulturo bo med majem in oktobrom analiziralo zbrane podatke, ki jih bodo preučile delovna in medresorska skupina ter ob pomoči fokusnih skupin za prečne politike preoblikovali v strateška dokumenta. Po oblikovanju predlogov sprememb Nacionalnega programa za kulturo in novega akcijskega načrta bo sledila uradna javna razprava. Sprejem novega Nacionalnega programa za kulturo, skupaj z akcijskim načrtom, je načrtovan konec leta 2023.
