Udeleženka letošnje 11. sezone MasterChef Slovenija Pia Pajnič prihaja s Preserja. Nadobudna študentka matematike in fizike ter smeri kulinarika na BIC-u, ne skriva velike strasti do kuhanja, ki jo je pokazala tudi v znani kuharski oddaji. Zaupa nam, da si v prihodnosti želi odpreti tudi lastno restavracijo.

Strast do kuhanja imam že od nekdaj. Obožujem kulinariko, »kuharijo« in všeč mi je , ko lahko koga povabim k sebi domov in pripravim hrano, ki sem jo ustvarila sama. Če pa mi na koncu še reče, da je bilo okusno, je to zame fenomenalen občutek.

Zakaj sem se prijavila v Masterchef? Že kot mlada sem gledala Masterchef Junior, še preden je bil na televiziji Masterchef in sem si tega zelo želela udeležiti, ampak sem bila premlada in nisem smela iti. Začela sem objavljati fotografije na socialna omrežja in na Instagramu so me iz Masterchefa kontaktirali, če bi se prijavila. Takrat se sicer zaradi fakultete in vsega, kar prinese prijava, nisem upala prijaviti. To ne pomeni, da vzame to samo en mesec in se konča, ampak gre za daljšo zadevo. Potem sem prejela klic, da sem prijavljena v tekmovanje in še danes ne vem, kdo me je prijavil.

Že v osnovni šoli sem preizkušala zahtevnejše recepte, v času, ko je na televizijo prišel Masterchef, in nato sem svoje kreacije odnesla tudi v šolo na pouk francoščine, da so jih lahko poskusili ostali. Recept za croquembouche (stolp groze) so recimo vsi pohvalili. V Masterchefu sem tudi na lastni koži izkusila pritisk in je bilo precej grozno. Doma pa sem se spoznala tudi s težjimi recepti, kolikor mi je to dovoljevala denarnica.

Kaj vam gre bolje od rok, tople jedi ali sladice?

Za slaščičarstvo potrebuješ izobrazbo, veliko izkušenj in praktičnega dela ter tudi veliko pripomočkov, tako da bi rekla, da sem močnejša na domačih toplih jedeh.

Za katero področje pa ste v tekmovanju s strani sodnikov dobili največ pohval?

Za piflarstvo. Ogromno sem se učila in velikokrat so me pohvalili, kako opažajo moj napredek ter učenje iz prejšnjih oddaj. Znana sem bila tudi po tem, da sem gledala vse pretekle sezone Masterchefa in si iz njih tudi ustvarjala zapiske. To mi je malo pomagalo, ne pa žal toliko, da bi bilo to dovolj za zmago.

Kakšna je bila vaša pot v Masterchefu?

Pot je trajala kar nekaj časa, snemanje je trajalo približno pol leta. Brez mene je posnetih celo 10 epizod, čeprav sem se uspela uvrstiti med najboljših osem tekmovalcev. Na začetku nas je bilo 19, od tega so trije izpadli in 16 nas je prišlo v ožji izbor in dobilo predpasnike. Uspelo se mi je uvrstiti med top 8 udeležencev. Celotna snemanja oddaj trajajo precej dalj, kot se to kasneje vidi na televiziji. Če se na setu karkoli pokvari, se naredi prekinitev in kadre se lahko večkrat posname.

Na Masterchefu nismo živeli skupaj, tam so bivali le tisti, ki so doma dlje od kraja snemanja oddaje. Moja snemanja so bila ponavadi še daljša, saj zelo rada veliko govorim, tako da so bile moje izjave precej dolge. (smeh op. a.)

Ste kot udeleženka lahko odmislili, da vas ves čas snemajo? Kako je bilo s tremo pred kamero?

Na začetku je bilo precej stresno. To se vidi tudi pri meni na začetku, kjer sem se veliko smejala. Ko sem na začetku sezone sama sebe gledala nazaj, sem opazila ta histerični smeh, ker sem postala živčna. Na koncu snemanja pa sem se s kamerami »spoprijateljila« in se s tem zabavala.

To je prva sezona, ki je še nisem v celoti pogledala od začetka do konca, očitno bom morala zbrati še nekaj poguma, saj je težko gledati samega sebe po televiziji. Pozneje vidiš napake ali pa momente, za katere se vprašaš, zakaj so morali na koncu izpostaviti prav te.

Ste zadovoljni s svojo uvrstitvijo in s tem, kar ste pokazali v šovu?

Nekako sem upala vsaj na uvrstitev med top 5 tekmovalcev. Vedela sem, da zmagati ne morem oziroma bi bil res čudež, da bi ostali tako močno klecnili. Konkurenca je bila zelo močna. Vedela sem, da kot laik, ki kuha doma, proti nekaterim, ki kuhajo kot profesionalci, nimam veliko možnosti. Imela sem upanje, a ko zdaj gledam za nazaj, sem zadovoljna s tem, do kam sem prišla.

Če bi še enkrat imela možnost, da bi šla v šov, bi se malo več osredotočala na kuhanje, več bi tudi vadila doma. Med snemanjem sem vseeno hodila v službo, delala sem sproti in inštruirala ter počela še ogromno drugih stvari zraven tega. Tako sem izkoristila vse proste dni za delo, da sem zaslužila denar, da sem lahko imela še kaj od življenja. Vseeno je treba jesti in plačati kakšne račune.

Poleg tega tudi študiram, bila sem na fakulteti za matematiko in fiziko, zdaj pa sem se na BIC-u odločila za smer kulinarika. Šef Mojmir me je preveč inspiriral (smeh op. a.). Seveda bom dokončala tudi matematiko, tako da bom imela dve diplomi, s katerima lahko opravljam delo. Potem pa bomo videli.

Pa ponudbe po koncu šova, ali te prihajajo same od sebe?

Pričakovala sem, da bodo ponudbe prihajale same od sebe, a ni tako. Moraš se angažirati sam in začeti spraševati naokoli, ali bi bili drugi pripravljeni na sodelovanje. Imela sem že nekaj priložnosti sodelovati na večjih catering in drugih večjih dogodkih. V prihodnje razmišljam, da bi se prijavila za delo v katerem od bistrojev ali restavraciji, da izkusim tudi višji nivo kulinarike. Če pa mi bodo naklonjene zvezde, pa sanjam, da bi nekoč odprla tudi svojo restavracijo. Sanjam o tem, da bi imela restavracija preplet azijskih okusov.

Udeležba v oddaji Masterchef vam je zagotovo prinesla večjo prepoznavnost. Kakšen je ta občutek?

Grenko-sladek. Zelo je luštno, ko se ti ljudje nasmejejo in ti namenijo lepe komentarje. A z dobrim pride tudi slabo. Dobila sem tudi ogromno sovražnih komentarjev in bila na žalost ena bolj osovraženih tekmovalk Masterchefa, izključno zaradi tega, ker se smejim.

Se to bolj dogaja prek spleta ali v živo?

Da, na spletu. Objave na spletu so postale bizarne, kaj vse ljudje pišejo, tudi direktno in na podlagi videza. V živo se mi je zgodil samo en tak neprimeren primer.

Kakšna pa je bila povezanost in dinamika med tekmovalci?

S sotekmovalci smo se dobro povezali, a ne bi bilo slabo, da bi se na proste dni, ko nismo snemali, družili in skupaj vadili recepte. So plusi in minusi tega, da bi bili več časa skupaj.

Kaj vas še veseli poleg naravoslovja, kulinarike in kuhanja? Kaj počnete v svojem prostem času?

Večino časa, ko ne kuham, opravljam študentsko delo, delam v Hiši eksperimentov. V tem uživam, veliko hodimo po terenu in z mobilnimi eksperimenti ter znanstvenimi šovi obiskujemo osnovne šole. Tudi zato mi zaradi takšnih javnih nastopov kamere v Masterchefu niso pomenile večjih težav, vse dokler te kamera ne snema pod prste. (smeh op. a.)

Kot pomočnica pomagam tudi sotekmovalcu Maticu pri Roladi pri sestavljanju rolad. Veliko se tudi družim s prijatelji, vrtičkam, imam svoj vrt. Letos je bila super letina in naredila sem veliko paradižnikove mezge. Nekaj najboljšega je sveže sestavine nabrati na vrtu ter jih direktno z vrta pripraviti in obdelati v neko novo jed.