Kaj je kuhinjski dnevnik odpadne hrane?

Kuhinjski dnevnik odpadne hrane je dnevnik beleženja količin odpadne hrane, ki nastane v gospodinjstvu. Poleg tega, da beležimo vrsto hrane, ki jo zavržemo (na primer pekovski, mlečni izdelki, testenine), beležimo tudi sestavo odpadne hrane – užitni ali neužitni del. Užitni del je hrana, ki bi bila še vedno primerna za uživanje za ljudi, neužitni del pa so na primer koščice, lupine in olupki. Za vsako vrsto odpadne hrane označimo tudi podatke o tem, kako smo z njo ravnali – ali smo jo zavrgli na primer med biološke odpadke ali na kompost. Pri izpolnjevanju dnevnika si pomagajte s šifranti iz preglednic.

Zakaj merimo količine odpadne hrane z metodo kuhinjskega dnevnika?

Merjenje količin odpadne hrane v gospodinjstvih je zaradi različnih načinov ravnanja z njo zapleteno. Del odpadne hrane iz gospodinjstev oddamo v javni sistem ravnanja z odpadki (zabojniki za biološke odpadke), določen del odpadne hrane pa konča zunaj javnega sistema ravnanja z odpadki – kompostiranje v hišnih kompostnikih, kanalizacijsko omrežje, krma za živali ipd.

S kuhinjskim dnevnikom odpadne hrane bomo z vašo pomočjo pridobili podatke o količini odpadne hrane in ravnanju z njo, razlogih za njen nastanek, njeni sestavi (užitni, neužitni del) ter vrsti hrane, ki jo v slovenskih gospodinjstvih najpogosteje zavržemo, s tem pa bomo dopolnili oziroma nadgradili podatke, ki jih vsako leto objavi Statistični urad Republike Slovenije (SURS). 

Zakaj bi vaše gospodinjstvo sodelovalo?

Z izpolnjevanjem kuhinjskega dnevnika lahko tudi v vašem gospodinjstvu preverite, koliko hrane zares zavržete ter katera hrana vam največkrat ostaja. S temi rezultati boste lažje sprejeli majhne spremembe v vsakdanjem življenju in tako prihranili denar. Poleg tega se boste s svojimi podatki pridružili preostalim slovenskim gospodinjstvom, ki izpolnjujejo kuhinjske dnevnike, ter s tem pripomogli k pridobivanju bolj natančnih podatkov o tem, koliko hrane v Sloveniji zavržemo v gospodinjstvih. Kakovostni podatki so osnova za pripravo učinkovitih ukrepov za zmanjševanje oziroma preprečevanje nastajanja odpadne hrane. 

Kdo lahko sodeluje?

Sodeluje lahko vsak. Priporočamo samo enega registriranega uporabnika na gospodinjstvo, da se podatki ne podvajajo. Sodelovanje je prostovoljno.

Kdo v gospodinjstvu naj vodi dnevnik?

Oseba, ki v vašem gospodinjstvu najbolje pozna vsa opravila v zvezi s pripravo hrane, pri katerih nastaja tudi odpadna hrana, drugi družinski člani pa naj ji pri tem pomagajo. Ne pozabite, da je treba beležiti hrano, ki jo zavrže kateri koli član vašega gospodinjstva.

Kako dolgo je treba voditi dnevnik?

Dnevnik izpolnjujte sedem dni zaporedoma. Izberite teden, ki je za vas najbolj običajen. Ne izberite na primer tedna, ko ste na počitnicah ali imate več dni zaporedoma goste.

Kako merimo količino odpadne hrane?

Vsako hrano, ki jo nameravate zavreči, stehtajte s kuhinjsko tehtnico. Če nimate tehtnice, skušajte količino čim natančneje oceniti. Podatek o stehtani ali ocenjeni količini (masi) hrane, ki jo boste zavrgli, in enoto, v kateri ste jo izrazili, vpišite v razpredelnico (na primer 1 kg, 20 dag, 160 g). Podatke beležite čim bolj sproti, po vsakem obroku in med obroki.  Zabeležite tudi vso hrano, ki jo zavržete na primer po čiščenju hladilnika ali zamrzovalne skrinje.

Katero odpadno hrano vpisujemo v dnevnik?

Vpisujte samo hrano, ki ste jo zavrgli doma – v vašem gospodinjstvu. Če ste določene obroke jedli v restavraciji, v službi, šoli in drugod ter se je nekaj te hrane zavrglo, tega ne vključite v dnevnik, ker te hrane niste zavrgli doma. 

Ko v dnevnik beležite količino hrane, ki jo nameravate zavreči, označite tudi, ali gre pri tem za užitni ali neužitni del hrane.

Užitni del: del, ki je bil v običajnih razmerah, preden je bil zaradi različnih vzrokov (na primer pretečen rok uporabe, znaki kvarjenja, preveliki obroki) zavržen, primeren za prehrano ljudi. Primeri: star plesniv kruh, jogurt s pretečenim rokom uporabe, posušeno jabolko, ostanki kosila, makaroni z mesno omako.

Neužitni del: del, ki tudi v običajnih razmerah ni primeren za prehrano ljudi. Primeri: lupine, kosti, olupki, kavna usedlina, vsebina čajne vrečke.

Česa ne vključujemo v meritve odpadne hrane?

•                    • hrane, ki je niste pojedli in ste jo dali za prehrano drugim osebam znotraj ali zunaj vašega gospodinjstva, saj ta hrana ni bila zavržena,

•                    • hrane, ki ste jo namensko pripravili za prehrano živali,

•                    • embalaže, v katero je pakirana hrana, ki ste jo zavrgli,

•                    •papirnatih robčkov, serviet in brisač, ki jih uporabljate pri pripravi in uživanju hrane,

•                    • vode, ki ste jo uporabili za pripravo hrane (za pranje, namakanje, kuhanje ipd.).

Kam pošljem izpolnjen dnevnik?

Izpolnjen dnevnik nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov odpadnahrana.mop@gov.si ali po navadni pošti na naslov: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana s pripisom: LIFE IP CARE4CLIMATE – kuhinjski dnevniki odpadne hrane.

Zaupnost podatkov

Zaupnost podatkov je zagotovljena. Podatki, ki jih boste vpisali v dnevnik, bodo uporabljeni samo za namen projekta. Posamični podatki ne bodo nikjer navedeni ali objavljeni; obdelali in analizirali se bodo v posplošeni (sumarni) obliki. Rezultati analiz bodo objavljeni v obliki združenih podatkov (na primer kot povprečja, vsote, deleži). 

Več si lahko preberete v spodaj priloženi prilogi.