O slavljenki je hči Ema Botički zapisala: Bernarda se je kot edinka rodila materi Neži in očetu Francu Zajcu v Zagrebu, kjer je oče služboval kot policaj. Po sedmih letih so se vrnili v Dobovo , kjer so si ustvarili dom. Idilo je presekala vojna, Bernarda je morala v nemško šolo. Tako je najprej govorila hrvaško in nemško, šele postopoma je osvojila domačo besedo. Bili so težki časi in kot mlado dekle je poprijela za vsako delo. L. 1958 je umrl oče in z mamo sta ostali sami. Še več dela in odgovornosti je padlo na njena ramena. Pridno je s svojimi belimi kobilicami hodila na Podvinje in obdelovala polja ter vinograd. Spoznala je Milana, l. 1964 sta se poročila in se iz Dobove preselila na Podvinje, kjer je bil mamin dom. L. 1965 se jima je rodila edinka Ema. Bernarda je gospodinjila, delala na polju in v hlevu,  mož pa je hodil v službo. Kljub bridkim trenutkom v družini, ko ji je l. 1967 umrla mama, l. 1984 nepričakovano mož Milan, nato pa l. 2015 vnuk Sandi ter njegova žena Tanja, je Bernarda ostala pozitivna in vedrega duha. Če jo kdo povpraša po receptu za leta, mu pove: »Moli, odpuščaj, brez sekiranja, vsega v normali, pa bo!«.  K zdravniku ne hodi, veliko pa da na domača zelišča, ki jih pridno nabira, suši in uživa. Ima hobije v katerih najde zadovoljstvo, rada kvačka, tako je za okrasitev božične smrečice v cerkvi skvačkala cca 100 angelčkov. Rada prebira Nedeljski dnevnik in Posavski obzornik, že vrsto let vsak dan piše dnevnik. Doma na Podvinjah živi s hčerko Emo ter pravnukoma Tadejem in Saro, pogosto jo obišče vnukinja Nina z Robijem ter druga dva pravnuka Anže in Ana.