25. oktobra 2022 smo v Občinsko knjižnico Braslovče povabili domačinko Anjo Antolović. Po izobrazbi je specialna pedagoginja in je zaposlena na osnovni šoli s prilagojenim programom. Njeno področje delovanja in raziskovanja so predvsem čustvene in vedenjske težave otrok. V prostem času piše, oblikuje iz gline in hodi v hribe. Rada potuje in spoznava različne kulture in navade ljudi. Zaveda se, da nas različnost uči sprejemati drugačnost.

Afrika jo je očarala. Rada govori o njej in se k njej vrača. Rada stopa po rdeči zemlji in zre v modrino modro modrega neba. Kot pravi sama, tako modrega ni nikjer.

Na pot jo je odpeljala želja, ki je v njej potrpežljivo gorela vse od otroštva. Ko je leta 2013 dobila priložnost, da svojo srčnost in pripravljenost pomagati drugim združi z radovednostjo in raziskovanjem, se je podala na pot. Sama. Pridružila se je trimesečni odpravi z namenom ustanovitve centra za pomoč otrokom. Ustanovitev centra je omogočil projekt, ki ga je organiziralo društvo Education. Literacy. Art. (ELA).

Skozi doživeto pripovedovanje in v fotografije ujete trenutke smo začutili njeno pot, kulturni šok, lepoto in drugačnost. Težko se iztisneš iz plastenk našega udobja in iz muzejev nakopičenosti izbrskaš sebi najpomembnejše, medtem ko zreš v slike ljudi, ki nimajo ničesar. Toda ob skodelici riža žarijo svoje vse. Brez kančka pomanjkanja. Sredi narave, sredi ničesar, a vendarle sredi lepote in bogastva vsemogočne narave. Uloviti, nabrati in pripraviti. Umiti se in piti. Vodo iz jezera. In ne zboleti.

Kako je stopiti v razred, kjer vate zre 98 parov radovednih oči, katerih niti mežik ni brez spoštovanja. Kako je na sebi občutiti naelektrenost vedoželjnosti. Kako učiti v tišini, ki jo zmoti le prelet muhe. Kako naučiti, če v njihovem nerazumljivem jeziku poznaš le besedo ali dve. In za konec: kako se naučiti. Brez zvezkov, brez knjig in brez ocen. Z izjemo ene in edine. Zadnje. Ki te konec šolskega leta odpelje naprej ali pripelje nazaj.

Predavanje, ki vstopi vate in poišče vse tiste zakaj in kako. Kako lahko. In seveda lahko. Afrika lahko in bo. Medtem ko bomo mi vsi sredi napredovanega in podivjanega sveta, vedno težje.

Laura Jelen