Januarsko srečanje kuharjev je bilo še posebej zanimivo. "Najboljše kosilo, najboljša večerja, kar sanja se mi o pohančkih," so bile izjave učencev na koncu dneva. Da pa nismo pripravljali samo "nezdrave" hrane, smo poskrbeli še za degustacijo sončničnega olja. Primerjali smo domače hladno stiskano sončnično olje lokalnega pridelovalca Ivija Hrastnika in olje, kupljeno v trgovini. Olju smo najprej ocenili barvo. Tisto iz trgovine je bilo brezbarvno, domače pa zlato rumeno. Olje iz trgovine je bilo brez vonja, medtem ko je domače dišalo tako omamno, da smo ga hoteli vsi poskusiti. Narezali smo si manjše koščke kruha in z njim okušali olje.
"Kot bi jedel oreščke. To olje je še boljše od bučnega," so ugotavljali nekateri.
Potem pa kuha in praženje krompirja, priprava in filiranje piščančjih prsi, paniranje v moki, jajcih in drobtinah. Še posebej je bilo zanimivo kuhanje prežganke. "Jaz je ne jem," je rekla večina. Ula pa je poznala prav vse sestavine, ki spadajo vanjo. Povedala je, da jo velikokrat je pri babici za zajtrk. Mi smo jo imeli namesto goveje juhe, saj kuhanje le-te vzame veliko več časa. 
Pripravili smo si praznične pogrinjke in pojedli vso prežgano juho, pražen krompir in ocvrtega piščanca. 
Domače nedeljsko kosilo je bila dobrodošla sprememba po decembrskih  sladicah in novoletnih pojedinah.

Mentorici: Maja Jerman in Mojca Remic