Z Dnevom hmeljarjev, ki se v Braslovčah praznuje drugi vikend v avgustu vse od leta 1962, Slovenija ohranja pomemben del podeželske tradicije in kulturne dediščine. Letos so 10. avgusta obeležili že 63. praznik, ki je potekal v organizaciji Združenja hmeljarjev Slovenije, Turističnega društva Braslovče in Občine Braslovče.

Že dopoldne so se hmeljarski strokovnjaki in gostje zbrali na slavnostni seji v Domu kulture Braslovče. Zbrane so uvodoma nagovorili predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Ivan Oset, župan Tomaž Žohar, predsednik Turističnega društva Braslovče Branko Ribizel in podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Izidor Jelenc. V nadaljevanju sta svoje enoletno delo predstavila aktualni hmeljarski starešina Vinko Štorman iz Podloga ter hmeljarska princesa Anje Kupec Oset iz Sv. Lovrenca. Specialist za hmeljarstvo Blaž Dimec, pa je predstavil tudi razmere letošnje sezone.

»V letu 2025 hmelj v Sloveniji prideluje 118 tržnih pridelovalcev na skupno 1603,1 hektarja, kar je 41 hektarjev manj kot lani. Struktura sort ostaja podobna – največ pridelovalnih površin še vedno zavzema sorta Aurora (39 %), sledita ji Celeia (34 %) in Bobek (10 %), medtem ko je Savinjski Golding zasajen na 8 % hmeljišč. Ostale sorte predstavljajo manjše deleže, a pomembno prispevajo k raznolikosti in odpornosti slovenskega hmeljarstva,« je povedal Dimec.

Kot vsako leto se je osrednji del Dneva hmeljarjev pričel s pisano povorko, ki je kljub visokim temperaturam pritegnila številne obiskovalce, in se je iz središča Braslovč vila proti prireditvenemu prostoru. Mladi so na vozovih prikazali tradicionalna hmeljarska opravila, na čelu povorke pa so korakali konjeniki Konjeniškega kluba Mustang z Gomilskega, člani Laške pihalne godbe in mažoretke.

V sklopu praznovanja so slovesno imenovali novega hmeljarskega starešino in princeso. To sta za eno leto postala Božo Kobold iz Šmartna pri Slovenj Gradcu in Urška Brinovec iz Podloga.

Letošnja letina bo povprečna

Leto 2025 zaznamujejo neugodne vremenske razmere. Prvo večje neurje s točo je konec maja prizadelo območje Začreta v občini Celje, kjer je bilo poškodovanih približno 4 hektarje hmeljišč. Še hujše neurje je 2. avgusta prizadelo skoraj celotno Savinjsko dolino. Po ogledu na terenu so med najhuje prizadetimi zabeležili katastrske občine Trnava, Orla vas, Zalog, Gotovlje, Podvin pri Polzeli, Prebold in Latkova vas. Zaradi močnega vetra in toče so bila ponekod poškodovana tudi posamezna hmeljišča do te mere, da so bile trte poležane na tla, kar bo dodatno vplivalo na količino in kakovost pridelka.

Na območjih, ki so jih prizadele poplave v letu 2023, se še vedno prideluje podpovprečna količina hmelja, saj so posledice dolgotrajne stoječe vode in poškodovanega koreninskega sistema še vedno prisotne. Kljub temu se na nekaterih hmeljiščih stanje postopoma izboljšuje, kar vliva optimizem za prihodnost.

Letos je razvoj hmelja dodatno otežila tudi izrazita junijska vročina, ki je povzročila dodatni stres rastlinam, zaradi česar strokovnjaki pričakujejo podpovprečen pridelek, predvsem pri zgodnejših sortah. Začetek obiranja hmelja je predviden v drugi polovici avgusta, vendar bo končni čas žetve odvisen predvsem od nadaljnjega razvoja vremena.

TONE TAVČAR