Zaradi izrednih razmer so slovenski hmeljarji namesto drugo nedeljo v avgustu svoj praznik praznovali 17. septembra. Organizatorji Združenje hmeljarjev Slovenije, Turistično društvo Braslovče in Občina Braslovče pa so se odločili letošnjemu že 61. Dnevu hmeljarjev dodati dobrodelno noto. Ves izkupiček so namenili tistim, ki so jih prizadele nedavne poplave.

Praznovanje se je začelo že dopoldne, ko so na slavnostni seji v Domu kulture Braslovče predstavili prve ocene letošnje letine ter delo aktualnega hmeljarskega starešina Aljoše Uršiča in princese Mince Marovt.

Zbrane goste je pred uradnim delom uvodoma pozdravil predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Ivan Oset, v nadaljevanju pa so spregovorili še župan Tomaž Žohar, podpredsednik TD Braslovče Jože Marovt ter predsednik KGZS Roman Žveglič. Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo na KGZS, Zavod Celje, pa je v nadaljevanju predstavila značilnosti letošnje slovenske pridelave hmelja. Povedala je, da v letošnjem letu 119 tržnih pridelovalcev hmelja prideluje hmelj na 1675 ha, kar je na 50 ha več kot lani. O sami letini 2023 pa je dejala: »Na osnovi ogledov, ki smo jih opravili skupaj s strokovnjaki IHPS, ocenjujemo, da bo letošnja hmeljska letina glede na zadnje desetletno obdobje povprečna. Veliko nasadov hmelja je sicer po izgledu zelo lepih in bi zanje lahko rekli, da bo njihov pridelek celo nekaj nad večletnim slovenskim povprečjem. To povprečje pa na drugi strani precej znižujejo nasadi hmelja, ki rasejo v t. i. depresijah, kjer je zaradi letošnjih obilnih padavin zastajala voda in s tem dušila hmeljske korenine. Na določenih hmeljarskih področjih je takšnih nasadov celo do 20 odstotkov. Na zmanjšanje pridelka pa so vplivala tudi številna neurja.« Svojo predstavitev pa je strnila z ugotovitvijo, da tudi letošnji avgust potrjuje stari rek, da avgust hmelj da ali pa ga vzame. Izkazalo se je namreč, da je avgustovska obilica padavin v začetku meseca in obdobje visokih dnevnih temperatur okoli 35 stopinj Celzija v nadaljevanju vplivalo predvsem na pridelek poznih sort, kot sta npr. celeia in styrian wolf, kjer je pridelek manjši, kot so predvidevali.

Praznovanje se je nadaljevalo s pisanim sprevodom skozi trg Braslovče na prireditveni prostor Skup'n plac, ki ga je, kot vsako leto, pospremila velika množica ljudi. Na čelu tradicionalne povorke so bili konjeniki Konjeniškega kluba Mustang z Gomilskega, Laška pihalna godba in mažoretke, sledili pa so vozovi Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline s prikazom starih hmeljarskih opravil. Na Skupnem placu so zbrane nagovorili predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Ivan Oset, župan Tomaž Žohar, poslanec državnega zbora Aleksander Reberšek in drugi. V zabavnem delu programa se je odvilo tekmovanje v obiranju hmelja, na katerem so se najbolje odrezale ekipe Drešinje vasi, Polzele in Braslovč. Za dobro razpoloženje pozno v noč pa so poskrbeli številni glasbeni gostje.

Na prireditvi so tradicionalno imenovali novega hmeljarskega starešino in princeso, ki bosta do naslednjega hmeljarskega praznika zastopala hmeljarstvo in Spodnjo Savinsko dolino širom Slovenije in v tujini. Hmeljarski starešina je postal Ciril Terglav iz Zgornjih Grušovelj. Tradicijo hmeljarskih princes pa nadaljuje Špela Razboršek iz Arje vasi, sicer študentka agronomije. Oba sta s hmeljem tesno povezana, saj izvirata iz hmeljarskih družin.

TONE TAVČAR