V petek, 18. 10., se je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić v dopoldanskem času srečala s kmetovalci Bovškega. Skupaj z županom Občine Bovec Valterjem Mlekužem, podžupanom Erikom Cudrom in v. d. direktorja občinske uprave Cecilijo Avsenik se je sprehodila od Občine do Kulturnega doma Bovec in tam v mali dvorani prisluhnila težavam kmetovalcev in tudi njihovim konkretnim predlogom po posameznih segmentih kmetovanja oziroma živinoreje. Najprej je v grobem problematiko predstavil Jani Mlekuž, svetovalec na terenu pri Zavodu za kmetijstvo Tolmin. Poudaril je, da kmetijsko na Bovškem nima prav veliko variant in da so drobnico, kakršna je na Bovškem danes, poznali že pred 300 leti.

»Resda v drugačni obliki in manjšem obsegu. Kakorkoli že, živinoreja in pri tem pretežno drobnica nekako opredeljuje Bovško. Opredeljuje jo tudi planinska paša, ki je star izum in ga še vedno gojimo. To presega okvire kmetijstva in je v tem smislu tudi kulturnega pomena, zato je zelo pomembno, da planinsko pašništvo obdržimo. Prevladuje mlečna pasma, iz mleka pa rejci drobnice predelujejo predvsem v ovčji sir, ki ima svoje zaščiteno ime Bovški ovčji sir in s tem, tako kot tudi Bovška ovca sama, tudi svoj status. K sreči je nekaj rejcev drobnice tudi v dolini. To dejavnost bi radi obdržali, saj je to tudi doprinos turistični ponudbi, hkrati pa tudi k prepoznavnosti Bovškega. Dejstvo pa je, da se današnja generacija živinorejcev srečuje s težavami, ki ji nekoč ni bilo in se morajo ves čas prilagajati tem novim razmeram,« je poudaril Mlekuž in besedo predal Matevžu Pretnerju, ki je ministrici v imenu vseh prisotnih kmetovalcev naštel nekaj težav, s katerimi se kmetovalci srečujejo danes.

Tako, kot je pred tem ministrici v grobem predstavil problematiko prekomernega staleža divjadi župan Valter Mlekuž, je podrobneje to težavo predstavil Matevž Pretner in problematiko strnil v dva sklopa, ponudil pa je tudi rešitve.

V prvem sklopu je predstavil prekomeren stalež divjadi, predvsem jelenjadi in povedal, da prihaja posledično do povišanja škod na trajnem travinju, ki ob krajši vegetaciji in slabši geološki sestavi tal dosegajo med 30 - 50% letne proizvodnje.

»Poleg omenjenega negativno vpliva tudi na zdravje in produktivnost domačih živali. Zato predlagamo nekaj konkretnih rešitev in sicer zakonsko odobritev lova na jelenjad tudi v nočnih urah z uporabo umetnih virov svetlobe, sprostitev lovne dobe za osebke moškega spola, povečanje odstrela ženskih osebkov in digitalizacijo sistema prijave škod,« je nanizal Pretner ter nadaljeval z drugim sklopom, stalno prisotnostjo šakala in ponovna prisotnost volka:

»Škode po šakalu in volku niso nezamenljive (leto 2023 okoli 100 glav drobnice). Najbolj so na udaru planinski pašniki, kar vodi v počasno opuščanje nekaterih planin in njihovo zaraščanje, s čimer se prostor za divjad in zveri širi, za kmetijstvo pa zmanjšuje. Ob stopnji zaraščenosti v Zgornjem Posočju in turistični pomembnosti obdelane krajine, je to zaskrbljujoč trend. Poleg omenjenega je varovanje drobnice z elektro ograjami možno le na delu zemljišč. Tako smo rejci brez ustreznih ukrepov za varovanje drobnice. Zato vam, spoštovana ministrica, predlagamo nekatere rešitve. Nujna je zakonska odobritev lova na šakala tudi v nočnih urah z uporabo umetnih virov svetlobe, podaljšati je treba lovno dobo na šakala s pričetkom v maju, ko se začne paša drobnice, nadgraditi pa je potrebno tudi Študijo o učinkovitosti ukrepov varovanja pred velikimi zvermi, ki določa obseg zemljišč, kjer je postavitev varovalnih elektro ograd ni mogoča. Kot sama študija omenja, je za realno oceno potreben ogled zemljišč na terenu, kar pa se v primeru, ko se izdajajo odločbe za odstrel volka, ne realizira. Glede na izvajanje tradicionalne planinske paše in konfiguracijo terena v bovški občini bi bilo treba odločbo za odstrel zveri izdati takoj, že po prvem napadu, in ne šele po ugotovljenih treh dogodkih. Škodni dogodek se ne sme definirati kot dogodek, kjer je bila žival varovana z visoko elektro mrežo, vendar kot vsak dogodek, kjer je žival napadena in pokončana. Napad zveri se mora upoštevati kot izreden dogodek, ki ne sme vplivati na izplačilo proizvodno vezanih plačil in KOPOP plačil, saj je predvsem živali avtohtone pasme nemogoče kupiti na odprtem trgu in jih tako nadomestiti še v istem koledarskem letu. Nujno je tudi okrepljeno sodelovanje z MNVP pri upravljanju z zvermi. V zadnjem letu smo imeli 2 napada volka na drobnico, in sicer novembra 2023 in maja 2024. Februarja letos smo na MNVP poslali vlogo za odstrel volka, vendar nam kljub dvomesečnemu roku nanjo še niso odgovorili. Zagovarjati je treba potrebo po izplačilu posredne škode na domačih živalih ob napadu zveri. Trenutno kmetom ni plačana škoda izgube mleka in jagnjet,« so jasni predlogi rešitev, ki jih predlagajo bovški živinorejci in jih je v njihovem imenu izpostavil Matevž Pretner.

 Dodal je še, da je potrebno poenotenje informacijskih sistemov VURS, NVI, Genske banke in MKGP, ARSKTRP, da ne bo istih dogodkov in vsebin kmetom treba sporočati večkrat, da je postavitev definicije aktivnega kmeta ključna za preprečevanje izkoriščanja kmetovalca in da metodologija OMD plačil še vedno favorizira naklon zemljišč, posledica tega pa je, da so travniki na ravnih ali grbinastih tleh s krajšo vegetacijo slabše točkovani kot nadpovprečni travniki v naklonu.

Odgovore na Pretnerjevo izvajanje so podali ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, v nadaljevanju pa  še Urška Srnec, vodja Sektorja za lovstvo na Direktoratu za gozdarstvo in lovstvo ter Silvester Kranjec z Direktorata za kmetijstvo.

Ministrica Čalušić je izrazila zadovoljstvo in presenečenje nad tako dobro organiziranostjo predstavitve problematike, predvsem pa s predlaganimi rešitvami.

»Neko problematiko do neke mere lahko stroka pozna, vendar ne v celoti, zato ste prav vi tisti, ki se s konkretnimi težavami srečujete in nam jih lahko predstavite. Na nas je, da skupaj s predpisanimi normami EZ skušamo vse te predloge uskladiti, kar je pri tako dobro pripravljenih predlogih še najlažji del. Zaro se vam iskreno zahvaljujem. Kot sem pred srečanjem z vami povedala tudi vašemu županu, zdaj spravljamo k življenju osvežen Zakon o divjadi in lovstvu. Včeraj sem se pogovarjala tudi z Jožetom Novakom, ministrom za naravne vire in prostor, saj je izjemnega pomena tudi medresorsko usklajevanje. Oni razvijajo svoje ukrepe skozi naravovarstvene oči, mi pa smo tu za razvoj kmetijstva in moramo poskušati ohranjati sinergijo med resornimi ministrstvi. Minister Novak bo tudi obiskal vaše konce, jaz pa mu bom še pred tem predla vaša izhodišča in predloge. Komunikacija je nujna, zato bomo tudi mi na vaše predloge odgovorili in pripravili seznam aktivnosti, ki se že izvajajo in tistih, ki jih moramo na vaš predlog nasloviti. Lahko pa že povem, da smo glede poenotenja informacijskega sistema v fazi, ko bomo do konca leta 2026 zaključili 17 načrtov za okrevanje in odpornost, kjer gre za znaten zalogaj sredstev iz EU. Kar zadeva koriščenje subvencij, so me včeraj sodelavci podučili o tako imenovanih »kavč kmetih«, ki jih omenjate tudi vi, in zato vidim varovalko pri živinorejski dejavnosti. Trenutno odpiramo tudi Zakon o kmetijskih zemljiščih, varovalka pa bo status kmeta in prednostna pravica do zakupa, kjer se bo omejevalo, da bo imel kmet statusno prednost v svoji katastrski občini oziroma v okolišu,« pa je na kratko odgovarjala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. Konkretno o posamezni problematiki pa so se v nadaljevanju pogovarjali z Urško Srnec, vodjo sektorja za lovstvo na Direktoratu za gozdarstvo in lovstvo in Silvestrom Kranjcem z Direktorata za kmetijstvo.