Logo MojaObčina.si

Bovec

JUTRI
14°C
8°C
SRE.
15°C
6°C
Deli
3213

50. OBLETNICA SREČANJ SLOVENCEV VIDEMSKE POKRAJINE IN POSOČJA

Bovec, 20. januarja 2020

Pred osrednjo prireditvijo se je v prostorih Občine Kobarid odvilo srečanje predsednika RS Boruta Pahorja z župani posoških in zamejskih občin. Prisotni so predsedniku Pahorju predstavili življenje v obmejnem prostoru.

Predsednik Pahor je prisluhnil težavam, izzivom in pobudam, pri tem pa poudaril, da so spremembe v veliki meri odvisne od naše volje, in da se moramo takrat, ko se zdi, da ne moremo ničesar storiti, spomniti, da imamo otroke in vnuke.

Na prireditvi v Kulturnem domu v Kobaridu, v kateri so se zbrali vsi vidnejši predstavniki organizacij, institucij in lokalnih skupnosti ob meji, seveda tudi predstavniki države s predsednikom RS Borutom Pahorjem na čelu, je vseskozi prevladovalo tiho sporočilo, da se v prihodnje sodelovanje vseh v tem prostoru krepi, saj je to edina pot za razvoj celotnega območja.

Ob prijetnem kulturnem programu, ki so ga oblikovali pevski nastopi Buških čeč, mešanega zbora Sv. Anton in zamejske skupine Fajna banda, so se v osrednjem delu dogajanja pred podelitvijo Gujonovih nagrad zvrstili trije govorci. Župan Občine Kobarid Marko Matajurc je poudaril, da je jubilej predvsem priložnost, da si Slovenci tega območja obljubijo, da se bodo še naprej trudili ohranjati slovenski narod in kulturo v tem prostoru. V imenu zamejskih Slovencev je spregovoril David Klodič, ravnatelj Osnovne šole Špeter, ki je poudaril pomembnost tradicionalnih srečanj za zamejske Slovence in ohranjanje maternega jezika.

Slavnostni govornik, predsednik republike Borut Pahor, se je v nagovoru najprej zahvalil vsem predstavnikom slovenskih organizacij na italijanski strani in posoškim županom, kulturnikom in posameznikom, ki negujejo stike že pol stoletja, zlasti pa Zdravku Likarju, ki je osebno vpet v organizacijo letnih srečanj že 47 let. V slavnostnem nagovoru je predsednik Pahor med drugim poudaril, da bi rad, kljub zavedanju vseh grenkih okoliščin iz preteklosti, v prihodnost pogledal z optimizmom.

Dejal je, da meje, kot smo jo nekoč poznali na tem območju, danes ni več.

»Vsi smo bili navajeni tega sožitja in sobivanja, vendar je bila geopolitika taka, da je bilo to sožitje do neke mere omejeno z mejo,« se je tedanjega časa spomnil predsednik Pahor in spomnil tudi na tiste meje, ki še danes obstajajo v glavah.

Ob tem je dejal, da je danes naš skupni evropski dom velika priložnost, da v zedinjeni Evropi vsak živi svojo lastno nacionalno identiteto, ob tem pa vsi skupaj gojimo tudi svojo evropsko identiteto.

»Za vse, ki verjamemo v evropsko prihodnost in v to, da lahko znotraj nje in samo znotraj nje vsak od nas goji tudi nacionalno identiteto in vse druge identitete, je pred nami ogromno priložnosti in možnosti, ki jih v naslednjih letih ne smemo zamuditi, če nočemo, da bi se zgodovinske silnice obrnile nazaj. To je naša odgovornost,« je pozval predsednik Pahor, ki srčno verjame, da je to odgovornost sedanje generacije našim prihodnjim rodovom, česar se kot predsednik republike zaveda in si bo za to še naprej prizadeval.

»Imamo veliko priložnost, da v zedinjeni Evropi zdaj zadihamo na čisto nov način. Na drugačen način. Da vsak od nas živi svojo lastni nacionalno identiteto in da hkrati vsi skupaj gojimo pri sebi tudi naše skupno evropsko identiteto. To je zdaj odgovornost nas kot državljanov, nas kot predstavnikov lokalne, regionalne in državne oblasti.«

V sklepnem delu slavnostnega govora je predsednik republike Občinam Bovec, Kobarid in Tolmin vročil posebno zahvalo za 50 let skrbnega povezovanja s Slovenci Videmske pokrajine. Zahvale so v imenu občin prejeli župani Valter Mlekuž, Marko Matajurc in Uroš Brežan.

Eden od vrhuncev večera je bila tradicionalna podelitev Gujonovih priznanj, ki ju vsako leto prejmeta osebi ali organizaciji iz zamejstva, ki sta odigrali vidnejšo vlogo v kulturnem in družbenem življenju Slovencev v Videmski pokrajini. Letos sta ju prejela Ada Tomasetig, pisateljica in prevajalka, ki narečno besedo domala vse življenje goji v knjigi in besedi, in Zavod za slovensko izobraževanje iz Špetra, ustanovitelj in upravitelj dvojezične šole v tem kraju.

Pripravil: MILAN ŠTULC

Foto: FOTO ČERV

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Oglejte si tudi