Od leta 2012 je pod vrhom Mangartskega sedla zaradi podora zadnje tri kilometre dolg odsek najvišje ležeče slovenske državne ceste zaprt za ves promet. Na pobudo Ložanov Občina Bovec skupaj z državo že vse od takrat išče rešitve in možnosti za sanacijo. V poletnem času po cesti najvišje dostopno slovensko točko ob najbolj obleganih dneh obišče tudi po 450 avtomobilov dnevno.

Na Direkciji za infrastrukturo zasnovali novo traso ceste, ki bi do vrha Mangartskega sedla peljala mimo planinske koče, približno en kilometer dolg odsek pa naj bi državo stal skoraj milijon evrov.

Fedja Klavora je v uvodu dejal, da sicer niso proti projektu, a nadaljeval:

»Ali imata država s svojimi institucijami in občina izključno pravico poseči v ta enkratni visokogorski svet s težko mehanizacijo zgolj zaradi zagotavljanja dostopa z vozili? Ali je razvajenost današnje civilizacije bolj cenjena kot naravna dediščina? Ne nameravamo zaustavljati projekta, saj to ne bi bil nikakršen uspeh. Za uspeh pa bi šteli, če bi vsem skupaj uspelo najti bolj trajnostno rešitev dostopa do Mangartskega sedla. Kako razvijati do okolja in ljudi odgovoren turizem ter ustaviti masovno obiskovanje sedla z avtomobili in motorji, ki tja ne sodijo?«

Nato je zbrane nagovoril župan Občine Bovec Valter Mlekuž, ki je izrazil začudenje, da bi bil kdo po toliko prizadevanjih zdaj proti izvedbi načrtovanega projekta:

»Menili smo, da je ta cesta pomembna, saj je bila ena od prioritet Krajevne skupnosti Log pod Mangartom, ko sem pred petimi leti prevzel prvi mandat župana. Vse doslej ni bilo nikoli nasprotovanj, zato sem zdaj zelo presenečen nad tistimi, ki želijo projekt zaustaviti. Ostro zavračam tudi očitke, da naj bi Občina od naravovarstvenikov in Triglavskega narodnega parka izsilila soglasje za cesto. Zagotovo pa bom sam in tudi v imenu Občine stal za odločitvijo domačinov in bom do zadnjega podpiral njihove večinske namere. Sicer se vsi lahko strinjamo, da bo treba sprejeti neke odločitve o samem prometnem režimu na tej cesti, kar lahko pomeni tudi omejevanje števila hkrati prisotnih vozil na vrhu, občasne popolne zapore za motorna vozila, kar sem že predlagal, ampak najprej je treba zgraditi odsek ceste do vrha,« je med drugim poudaril Mlekuž.

Podobnega mnenja so v Razvojni zadrugi Mangart, ki na cesti pobira ekološko takso in skrbi za urejenost ceste in seveda tudi območja, kjer se zadržujejo turisti.

»Ko smo že mislili, da smo našli rešitev, in so zato hvaležni državi, smo zdaj očitno znova na začetku. Glede organiziranega javnega prevoza z manjšimi kombiji pa sem skeptičen. Za prevoz ljudi v dneh najhujše gneče bi potrebovali 24 kombijev na dan. Že naslednji dan bi padal dež in kombiji bi bili prazni. Kdo bo šel v takšno naložbo? Kje bomo zagotovili parkirišča za vse te ljudi? Ker je cesta turistična atrakcija, bi morala ostati odprta do vrha. Lahko pa bi z omejevanjem števila vozil, ki so lahko istočasno na vrhu, in dvigom cene ekološke takse bolje regulirali obisk,« pravi predsednik zadruge Branko Vidmar. Večina domačinov se zdaj tudi boji, da bi dvomi glede ceste odvrnili državo in bi ta naposled dvignila roke od naložbe. Posebej neomajno je interese domačinov tako kot župan Občine Bovec Valter Mlekuž zaščitil tudi predsednik krajevne skupnosti Log pod Mangartom Igor Černuta, ki pobudnikom civilne iniciative sporoča: »Mi tukaj živimo, dajte videti tudi nas.«

Že pred časom je župan Valter Mlekuž podal pobudo, da bi poskusno vsaj en dan zaprli cesto za vsa motorna vozila. Tako bi to edinstveno cesto za en dan ponudili zgolj kolesarjem in pohodnikom.  Razvojna zadruga Mangart bo v sodelovanju z Javnim zavodom Turizem dolina Soče letošnjega 6. julija poskusno pripravil prvi dan brez motornega prometa. Izkušnje bodo dragocene pri nadaljnjih odločitvah, kako v prihodnje upravljati cesto, ki je že sama po sebi tehnični spomenik, zagotovo pa bi moral biti tako kot domačinom v ponos vsem občanom Občine Bovec in državljanom RS. In o tem ne more odločati nekdo tretji.