V soboto, 17. januarja 2026, je, tokrat v Kobaridu, potekalo že 54. tradicionalno novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki ga vsako leto v drugi Občini pripravijo posoške Občine Bovec,  Kobarid in Tolmin ter Upravna enota Tolmin. Že po tradiciji se je dogajanje začelo z delovnim srečanjem, in sicer v Domu Andreja Manfrede, letos pa še posebno pomembno, saj so predstavniki Občin na obeh straneh meje in gorskih skupnosti podpisali Pismo o nameri za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) z delovnim naslovom Skupne Doline – Valli Condivise. Delovnega srečanja so se udeležili podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, podpredsednik DZ RS Danijel Krivec, Generalni konzul v Republiki Italiji Gregor Šuc, senatorki v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc in Francesca Tubetti, vodja Kabineta predsednika Dežele FJK Sandra Sodini, ki je opravičila odsotnost predsednika Massimiliana Fedrige z njegovim dopisom in spodbudo ter popolno podporo Dežele FJK in njegove podpore k ustanovitvi EZTS, deželni svetnik FJK Marko Pisani, podpisniki Pisma o nameri župani Občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Brda (župan Občine Kanal ob Soči se je opravičil) s slovenske strani Valter Mlekuž, Marko Matajurc, Alen Červ in Franc Mužič, z italijanske strani pa županji Občin Čedad in Prapotno Daniela Bernardi in Mariaclara Forti, predsednik Gorske skupnosti Nadiških in Terskih dolin Antonio Comugnaro in predsednik Gorske skupnosti Železne in Kanalske doline Ivan Buzzi, številni župani, podžupani in predstavniki drugih Občin, Walter Bandelj (Svet Slovenskih Organizacij), Nives Cossutta in Ivan Ciccone (Kulturno Gospodarska Zveza), Anna Wedam (Svet Slovenskih Organizacij), direktor PRC Simon Škvor in Renata Purpura (Civiform) ter drugi predstavniki posoških in zamejskih občin, slovenskih organizacij v Italiji ter političnega in diplomatskega prostora.

Srečanje je bilo namenjeno razpravi o nadaljnjem razvoju čezmejnega sodelovanja ter o možnostih za bolj usklajeno in dolgoročno povezovanje območja. Vrhunec delovnega srečanja je bil podpis pisma o nameri, s katerim je 25 obmejnih Občin iz Italije in 5 iz Slovenije izrazilo skupno voljo za začetek postopkov ustanovitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) Skupne Doline – Valli Condivise. Pobuda zajema območja Nadiških dolin, Železne in Kanalske doline ter Zgornjega Posočja in predstavlja pomemben korak k skupnemu načrtovanju razvoja, učinkovitejšemu črpanju evropskih sredstev ter celostnemu upravljanju skupnega čezmejnega prostora. RRA Posoški razvojni center ima v procesu ustanavljanja EZTS vlogo koordinatorja ter povezovalca občin in ključnih deležnikov s slovenske strani, Gorska skupnost Nadiških in Terskih dolin in Gorska skupnosta Železne in Kanalske doline pa povezuje in zastopa pristopne Občine z italijanske strani.

Končno skupno sporočilo delovnega srečanja in podpisa Pisma o nameri je, da bo do ustanovitve EZTS prišlo v predvidoma enem letu, ko bodo izpilili in konkretno dorekli tudi vse razvojne smernice. Z aktivnim sodelovanjem EZTS postavlja temelje dolgoročnemu čezmejnemu partnerstvu, ki bo prispevalo k trajnostnemu razvoju, večji povezanosti območja ter izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev na obeh straneh meje.

Po delovnem srečanju so se udeleženci preselili v Kulturni dom Simona Gregorčiča Kobarid, kjer se je odvila osrednja slovesnost. V imenu vseh organizatorjev je zbrane nagovoril tudi župan Občine Kobarid Marko Matajurc, pozdrav iz Benečije pa je prinesla priznana kulturna delavka in pesnica Margherita Trusgnach. Slavnostni govornik je bil podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen stalne in sistemske podpore slovenskim skupnostim zunaj matične domovine ter izpostavil čezmejno sodelovanje kot ključen element ohranjanja jezika, kulture in skupnega življenjskega prostora, ter povzel besede Margherita Trusgnach:

»Morda je to zadnji vlak za doseganje resničnega kulturnega in gospodarskega sodelovanja z možnostjo koriščenja evropskih sredstev, ki jih potrebujemo, da ne bi postali rezervat, temveč skupnost, ki živi in je uspešna,« in se v nadaljevanju spomnil izgubo dveh Čedermacov, duhovnikov, ki sta pomembno vplivala na ohranitev slovenske besede in slovenstva v zamejstvu. Glede podpisa Pisma o nameri pa:

»Resnično vam polagam v srca. Verjemite v svoj EZTS, vlagajte vanj, bodite vztrajni in potrpežljivi.  Evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) delujejo. Ko smo ga ustanavljali v Novi Gorici in Gorici, je bilo treba premagati veliko dvomov in razrešiti veliko težav in ovir. Nato pa je EZTS pripeljalo na Goriško ne le obsežnih razvojnih sredstev, ampak tudi temelje za naziv Čezmejne Evropske prestolnice kulture.«

V nadaljevanju je še zagotovil, da je Vlada RS s spremembami Zakona ustvarila pogoje, da lahko urad finančno podpre delovanje EZTS in izrazil prepričanje, da bo lahko finančno podprla tudi prve korake EZTS Skupne Doline – Valli Condivise.

Slovesnost je obogatil raznolik kulturni program, v katerem so nastopili Ljoba Jenče, Oktet Simona Gregorčiča Kobarid ter Folklorna skupina »Val Resia« A. P. S. iz Rezije. S svojimi nastopi so predstavili bogastvo nesnovne kulturne dediščine ter izrazito povezanost čezmejnega prostora, kjer se stoletja prepletajo jezik, pesem, ples in skupni običaji.

Osrednja nota letošnje slavnostne prireditve pa je bila, kot ne nazadnje vsa leta doslej, podelitev Gujonovih priznanj, ki jih tradicionalno prejmejo posamezniki za izjemne dosežke in dolgoletno delovanje na področju ohranjanja slovenske identitete, kulture in jezika v zamejstvu.

GUJONOVO PRIZNANJE STA PREJELI:

Luisa Battistig za dolgoletno in predano delovanje na področju ohranjanja kulturne in etnografske dediščine Benečije ter za pomemben prispevek k družbenemu in kulturnemu življenju Nadiških dolin. Kot predsednica Planinske družine Benečije ter sodelavka Inštituta za slovensko kulturo s svojim delom povezuje raziskovanje, dokumentiranje in prenos dediščine na mlajše generacije. Njeno ustvarjanje in urejanje publikacij, posvečenih življenju v gorskem prostoru, predstavlja dragocen zapis skupnega spomina in identitete tega območja.

in

Andreina Trusgnach, ki ga je prejela  za izjemne literarne dosežke ter dragocen in vztrajen prispevek k ohranjanju in uveljavljanju slovenskega jezika in kulture v Benečiji. Njeno ustvarjanje v slovenskem beneškem narečju predstavlja zavesten in pogumen odgovor na postopno izginjanje jezikovne raznolikosti v Videnski pokrajini. Njena poezija, proza in besedila popevk so bila večkrat nagrajena ter objavljena v številnih publikacijah v Sloveniji in Italiji, s čimer pomembno prispevajo k prepoznavnosti Beneških Slovencev v širšem prostoru.

Srečanje tradicionalno podpirata tudi Zavarovalnica Triglav in JSKD OI Tolmin.