Logo MojaObčina.si
DANES
10°C
4°C
JUTRI
10°C
4°C
Oceni objavo

Župnija Borovnica – 150 let

Toliko je preteklo časa, ko je bila dne 1. 11.1862 slovesno razglašena samostojna župnija Borovnica. To je pomenilo, da verno občestvo v našem kraju vodi samostojni župnik. Pred tem, od leta 1758, je bila Borovnica vikariat, ki je bil vključen v župnijo Preserje.
Vikariat pomeni, da je tukaj že bival duhovnik - vikar (bolj preprosto povedano  kaplan), podrejen preserskemu župniku, ni pa še bil samostojen. Za samostojnost je bilo potrebno zagotoviti materialno osnovo za vzdrževanje cerkve in stalnega duhovnika. Z razglasitvijo samostojne župnije je pa bilo to zagotovljeno. Še pred letnico vikariata  sta župniji, tako Preserje kot Borovnica, spadali v pražupnijo Cerknica. Če navedemo, da je prva omemba cerkve (kapele) sv. Marjete v Borovnici že leta 1351  smo lahko veseli in ponosni svojih korenin. Še posebej bi pa morali biti ponosni na prvo omembo kraja, ki datira v čas ustanovitve samostana Bistra v leto 1260. Prva znana omemba kraja označi lego samostana v »Vallis iocunda in Vronitz« (Vesela dolina v Borovnici) .

Leta 1830, torej kar nekaj let pred razglasitvijo samostojne župnije,  so borovniški farani zidali novo cerkev. Po navedbah nekdanjega župnika p. Žužka, v takratnem župnijskem listu »Borovniški most«, tako vneto, da je bila cerkev v enem letu dozidana toliko, da je bila v njej že možno bogoslužje.  Samostojna  župnija je zaživela z vsem žarom in poslanstvom. Na duhovne področju je bilo to predvsem oznanilo vere Jezusa Kristusa, učlovečenega Božjega Sina, obhajanje bogoslužja in delitev sv. zakramentov in dobrodelnosti. Na materialnem področju pa je župnija živela z ohranjanjem cerkva, kapel in prostorov za bivanje duhovnika in pastoralno delo. Vedno znova so s svojimi darovi in delom (država običajno ni pomagala, ampak je rada še kaj vzela) verni farani obnavljali svoje cerkve In jih lepšali. Tako je farna cerkev sv. Marjete leta 1884 dobila nove orgle mojstra Goršiča, ki slovesno igrajo še danes. Leta 1897 je bil postavljen izredno lep daritveni oltar s tebernakljerm, delo kamnoseške delavnice Toman iz Ljubljane. V času župnika g. Štrajharja je bila dozidana  kapela na levi strani cerkve,  kapela na desni (prej zakristija) pa preurejena; dozidana je bila še kapela božjega groba in nova zakristija. Omenjeni župnik je tudi povečal župnišče. Tudi kasnejši župniki so si prizadevali za lepoto bogoslužnih prostorov. V zadnjem desetletju pa je bila farna cerkev od temeljev do strehe prenovljena po načrtih arhitekta g. Franceta Kvaternika.

V nedeljo 18. novembra smo verni farani s slovesnim bogoslužjem izrekli zahvalo Bogu in ljudem za pretekla leta. Slovesno bogoslužje je vodil arhidiakon, msgr. Franci Petrič. Verniki, zbrani v lepem številu, smo obhajali evharistično slavje v spomin in tudi v ponovno obljubo, da hočemo v našem kraju živeti po nauku Jezusa Kristusa in kakor nas uči Cerkev. V začetku je arhidiakona pozdravil farni ključar Franc Volek, med mašo so družine z otroki prinesle na oltar simbolične darove: kruh, kot znamenje družinske povezanosti in zahvale za vsakdanji kruh in kruh življenja; Sveto Pismo, kot povabilo, da prisluhnemo božji besedi in po njej živimo; prižgano svečo, ki predstavlja živo občestvo vernih, ki želi nadaljevati delo Cerkve, ker smo otroci luči in ne teme. Bogoslužje se je bogatilo ob lepem petju vseh treh župnijskih zborov, starejšega, mladinskega, in otroškega, ki ga zavzeto vodijo naše  organistke Milojka, Taja in Valerija. Gospod arhidiakon, msgr. Franci Petrič nas je nagovoril z izbranimi besedami, najprej spoštljivega spomina na prehojeno pot. V nadaljevanju pa nas je spodbudil, da bi verno občestvo s svojim župnikom in farnimi sodelavci še naprej ustvarjalo živo župnijo. Vse naj postavimo na  trdne temelje: bogoslužje, nedeljska sv. maša, družinska molitev, zakramenti, obhajanje cerkvenih praznikov; občestvo: naša župnija ima tri pevske zbore, Župnijski pastoralni svet, štiri katehistinje, ključarje in gospodarski svet, Karitas, skupini ki skrbita za urejenost in okrašenost cerkve, mladinsko in študentsko skupino, animatorje za birmo in oratorij, molitveno skupino, pritrkovalcem, bralce božje besede, ministrante in druge bogoslužne sodelavce. Vse pa naj se prelije v skrb za bližnjega; dobrodelnost je eden glavnih dejavnosti vernega kristjana.Tako je prav vsak faran povabljen in ima dovolj priložnosti, da se kam vključi.

Lepo slovesnost 150 let samostojne župnije smo zaključili s krščanskim agape, to je s skromno pogostitvijo na prostoru pred cerkvijo. Gospodinje so pripravile obilo sladkih dobrot, možje pa poskrbeli za dobro kapljico. Skupno druženje po maši je tudi izraz veselja, da smo v Jezusu Kristusu odrešeni in nam župnija to odrešenjsko veselje vedno znova posreduje.

Janez Šilar, župnik

Oglejte si tudi