Sveti Štefan, ki goduje na isti dan, kot Slovenci praznujemo enega najpomembnejših državnih praznikov – dan samostojnosti in enotnosti, je eden najstarejših svetnikov v krščanskem izročilu. Temu primerno so se skozi stoletja razvile različne tradicije (šege in navade), ki so spremljale njegovo praznovanje. Raznolikost vsebine je še dodatno pogojena z različnimi družbenimi skupinami, ki so si sv. Štefana izbrale za svojega zavetnika. Pri nas že od nekdaj velja za zavetnika živine, pa konjarjev in tovornikov. Na svetnikov god, ki se je deloma navezoval tudi na slovesni božični dan pred tem, se je nekoč jezdilo po vaseh, s soljo potresalo njive, da bi bolje rodile, in podobno. Blagoslov konj, kot ga je lani na ta dan v središču Borovnice znova priredilo Konjeniško društvo Borovnica, so poznali že v 10. stoletju, o čemer po besedah povezovalke Simone Stražišar priča rokopis iz Triera, prav tako pa ga omenja Valvasor. Z blagoslovom sta od nekdaj neogibno povezani blagoslovljena voda in sol. "To je eden od načinov, kako kristjani prosimo Boga, naj na prošnjo svetega Štefana varuje nas, naše domove, živino, travnike in polja. Vemo namreč, da smo v vsem odvisni od Boga. V nesreči nas blagoslovljena voda in sol spominjata, da nam je tudi v težkih trenutkih Bog blizu," je pojasnil župnik Janez Šilar. Blagoslovu je letos prisostvovalo osem konj in sedem ponijev, katerim sta bila namenjena sol in kruh, njihovim gospodarjem pa skrbno izdelan spominek. Dogodek so še obogatili nastopi borovniških pevcev ter vešče harmonikarske trojke. Za varnost pa so poskrbeli borovniški gasilci.

Beseda ali dve na prireditvi sta pripadli tudi predsedniku KD Borovnica Cirilu Cerku, ki je sporočil veselo novico: "Dolga leta smo zbirali denar in letos nam ga je uspelo zbrati dovolj, da smo pokrili naš kozolec toplar. Čaka nas še veliko dela, a streha je najvažnejša. Verjamem, da bo prostor zelo pripomogel k razvoju konjeniškega društva. Hvala vsem, ki ste pomagali pri pokrivanju." Nagovor je zaključil z željo po večjem posluhu za njihove potrebe s strani tistih, ki odločajo na občinski ravni. Do besede je seveda prišel tudi župan Andrej Ocepek, ki se je najprej zahvalil za aktivno društveno udejstvovanje v kraju, zatem pa pojasnil, da "kar se tiče same občine, ne vem, kaj tu ne moremo pomagati. S skupnimi napori in dobro besedo se pa da kakšno stvar tudi premakniti." Da bi le bilo čim več tovrstnih "dobrih besed".

Damjan Debevec; foto: IT, DD