Skrbno načrtovanemu železničarskemu pohodu na Štampetov most, tokrat že 35. po vrsti, je nedavni žledolom dodobra zmešal štrene. Organizator, PD Železničar Ljubljana, je moral zavoljo številnih podrtih dreves na zasebnih zemljiščih traso pohoda kar konkretno prestaviti, celo toliko, da pohodniki Štampetovega mosta letos niso videli, saj je dobršen del pohoda vodil kar po cesti Verd–Pokojišče. Kljub grozečim napovedim vremenoslovcev in negotovostim glede stanja planinskih poti se je 12. aprila v jutranjih urah iz Ljubljane na pot odpravila čedna gruča pohodnikov. Nemalo vzdihov razočaranja pa tudi ostrejših komentarjev je bilo tod slišati na račun Slovenskih železnic, ki so tik pred zdajci odpovedale vožnjo z muzejskim vlakom, ker da na trasi proti Verdu vladajo izredne razmere (zapora tira zaradi popravil po žledolomu) in bi bojda "počasna" parna lokomotiva ovirala intenzivni tovorni promet z dizelskimi lokomotivami. Predsednik PD Železničar Branislav Marković pa si po drugi strani s tem ni kaj prida belil glave: "Če bi bila oba tira odprta, bi letos muzejski vlak vozil, tako pa ga ni bilo. A s strani generalnega direktorja mi je bilo obljubljeno, da drugo leto zagotovo bo." Nadomestni vlak sicer ni zasopihal, je pa ob uri odbrnel iz Ljubljane in po postajah do Verda pobiral pohodnike, ki so bili po poltretjem mesecu pravzaprav prvi potniki na železniški progi južno od Borovnice. Za izlet se jih je odločilo krepko čez dvesto in po prihodu na končno postajo so odločno zakorakali v osrčje meniševskih gozdov. Prvo kontrolno točko, "Štampetov most", so osvojili pri odcepu za Ljubljanski vrh, pri odcepu za Dolge tale pa so glavno gozdno cesto dokončno zapustili in se podali proti kurirski postojanki TV-17, kjer so jih z okrepčilom pričakali člani ZB za vrednote NOB Vrhnika. Pot do Zavrha je nato postregla z nekaj naravnimi preprekami, ki pa so bile obdelane do te mere, da so jih zlahka preskočili oz. pod njimi zlezli tudi najmlajši udeleženci pohoda. Najvišji kontrolni točki, Zavrhu, se je hitro pridružilo še Pokojišče, točneje brunarica, kjer je društvo Medved že odprlo svoja vrata, svoj delež pa so pristavili še organizatorji. Potreben je bil le še hiter spust ter malce počasnejši vzpon z Lašč in pred očmi se je posvetila bela Borovnica. Na železniški postaji pa sprejem, vreden kronanih glav. Čaj in kavico je tod streglo Turistično društvo Borovnica, kupe slaščic je na mize razpostavil organizator pohoda, ješče pohodnike, ki so se prebili do cilja, bilo jih je okrog 150, pa je s poskočnimi vižami razveseljeval harmonikar Andrej Jereb.

Damjan Debevec, foto: DD