Zgodovinske rečne plovne poti in železniške proge so že same po sebi kulturna dediščina in atrakcija, ki bi lahko ob ustrezni ureditvi obiskovalske in interpretacijske infrastrukture ter promociji in trženju privabila številne turiste. Predvsem vse večje število tistih, ki želijo nove kraje odkrivati in spoznavati na aktiven način. Ta temelji na kombinacijah pešačenja, kolesarjenja in javnega prevoza ter omogoča tudi največ stikov z domačini in avtentičnih doživetij.
Ker po občini Borovnica potekata tako del zgodovinske plovne poti po Ljubljanici kot tudi trasa prve železniške proge, ki je povezala srednjo Evropo s Sredozemljem oz. Dunaj s Trstom, se je občina odzvala na povabilo milanske univerze in se priključila konzorciju občin, raziskovalnih in nevladnih organizacij, ki je na poziv programa EU INTERREG ADRION za prijavo čezmejnega sodelovanja na področju razvoja naravne in kulturne dediščine v jadransko-jonski regiji konec junija prijavil predlog projekta, katerega cilj je razvoj trajnostnega turizma na osnovi zgodovinskih vodnih in železniških povezav.

V okviru projekta GreATmob naj bi pod vodstvom Univerze v Milanu projektni partnerji iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Italije, Slovenije in Srbije na osnovi skupne metodologije popisali in ovrednotili svojo na zgodovinske vodne in železniške poti vezano kulturno in naravno dediščino, pripravili osnove za njeno skupno vrednotenje, primerjavo in predstavitev ter razvoj turističnih produktov na osnovi skupne platforme in sisteme označevanja za promocijo in trženje na evropski ravni. Projekt predvideva tudi manjše investicije v obnovo dediščine ter razvoj obiskovalske in interpretacijske infrastrukture. Pri tem bo projekt upošteval in nadgradil dosedanja znanja in orodja na tem področju v EU.

V Občini Borovnica bi tako poleg uporabe v projektu razvitih skupnih orodij za vrednotenje, označevanje in promocijo naravne in kulturne dediščine, ki je povezana z opuščeno plovno potjo ob Ljubljanici ter delom opuščene trase Južne železnice med Pakom in Borovnico, tudi uredili in označili ter z informacijskim tablami in urejenimi počivališči opremili poti za kolesarje in pešce na trasi opuščene železniške proge ter med njo in Ljubljanico.

Poleg Občine Borovnica v projektu kot slovenski partner sodeluje še Prometni institut Ljubljana, kot pridružena partnerja pa Slovenske železnice in Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje. Čeprav slovenske občine v evropskih projektih čezmejnega teritorialnega sodelovanja lahko sodelujejo že dve desetletji, gre sploh za prvi primer vključevanja Občina Borovnica v tovrstno razvojno sodelovanje. Razpis predvideva dvostopenjski izbor predlogov projektov, pri katerih bo 85 % upravičenih stroškov pokritih s strani programa INTERREG ADRION. V kolikor bo predlog projekta GreATmob s strani ocenjevalcev ocenjen kot primeren za nadgradnjo v podrobno končno predstavitev, kar naj bi bilo znano do konca leta, bo o sodelovanju Občine Borovnica v njem imel zadnjo besedo občinski svet.

Andrej Klemenc, foto: A. Klemenc

Višji svetovalce za razvoj in razvojne projekte