Ograjeni travnik ob novih blokih, kjer del leta prevladuje čista podeželska idila v obliki počasi prežvekujočih kravic, ki razveseljujejo okoliško mladež, je nedeljsko popoldne, 28. septembra, obetal spektakel, saj so na njem zrasle prepreke in naprave vseh vrst ter burile domišljijo mimoidočih. Ob drugi uri se je nato uradno začel »trening«. Na ograjeni prostor je prijahalo šest konjenikov. Za ogrevanje so konje gnali med ovirami, jih nežno prepričevali, da so vstopali v manjšo ogrado in iz nje, ter si med seboj delili nasvete (predvsem mlajšim), kako obrzdati plemenite štirinožce. A kaj dosti dela z njimi ni bilo, saj so očitno skupaj z jahači uživali v popoldanski rekreaciji. Dogodek je na čudovit jesenski dan hitro pritegnil nič manj kot tristo gledalcev, predvsem družin z majhnimi otroki, ki so se prerivali pri trepljanju potrpežljivih konj.

Slovenski prostor je morebiti res bolj znan po »štehvanju« (plemeniti običaj razbijanja sodčka med ježo, v spomin na razbijanje turških butic), ki ga naši čezkaravanški bratje še vedno prakticirajo, a to ne pomeni, da Borovničani ne bi smeli obujati tudi drugih starodavnih viteških tradicij – ne nazadnje smo imeli tudi te. Ena bolj priljubljenih disciplin viteškega ceha je bilo natikanje obročka s sulico med ježo, zadeva, ki jo svetu uspešno prodajajo podkolpski sosedje. A znamenita sinjska alka utegne v prihodnjih letih dobiti resnega konkurenta ravno v naši dolini, saj je naš občan Marjan Pristavec, sicer podpredsednik Konjeniškega društva Vrhnika, ravno na omenjeni prireditvi sklenil razbiti podobo, ki jo o naših konjenikih rišejo strokovnjaki s »šank licenco«, češ, da niso nič več kot le kavboji. Tudi tem so se v nedeljo na mestu zaprla usta, ko so jezdeci v hitrem drncu s sulico pobirali obroček za obročkom in je občinstvo glasno vzklikalo in ploskalo ob izkazanih spretnostih. Vsekakor gre tu za potencial, ki v našem prostoru še zdaleč ni izkoriščen.

Dogajanje se je proti pričakovanjem organizatorja zavleklo še v pozno popoldne in večer, saj se je vsak otrok želel s konji pobliže seznaniti, jih zajahati ali se naokrog popeljati v kočiji. Pristavec je ob koncu priznal, da je bil odziv na »poskusno prireditev« oz. »trening« popolno presenečenje, ob tem pa je izpostavil tudi nepogrešljive pomočnike in sodelavce, Janeza, Jana, Luko, Vesno, Romana, Srečota, Jožeta, Cirila, Valterja, oba Uroša in še posebej Franca Stražišarja, ki je velikodušno odstopil zemljišče za prireditev. In kdaj bo naslednja »borovniška alka«? Menda je vse odvisno od pripravljenosti oz. podpore občine in društev.

Damjan Debevec, foto: DD