V nedeljo, 9. junija, smo spet uživali v objemu gora. Tokrat v soncu na kraljici Golici med narcisami in drugim cvetjem. V okrnjeni zasedbi smo se odpeljali proti Planini pod Golico. Bolj ko smo se približevali izhodiščni točki, več avtomobilov je bilo … na parkirišču, ob cesti … videti je bilo, kot da čakajo le še na nas. Načrt, da bomo parkirali pri Savskih jamah, smo opustili in prej skrenili levo do taborniškega doma. Že takoj smo zagrizli v strm, travnat klanec. Nadaljevali mimo manjšega plezališča in počivali pri žičnici. Odločili smo se za hitrejši dostop do koče in se na križišču usmerili na »zimsko pot«. Mehka steza, prepredena s koreninami dreves, nas je vodila čez manjšo strugo in precej strmo pobočje. Dobrovoljni otroci se niso nič pritoževali, prav hitro smo napredovali. Dve sedelci in že smo bili v vršnem delu pod kočo na Golici. Manjše skalnato pobočje nam je popestrilo hojo, v pomoč nam je bila jeklenica s klini. Pri koči je bilo pravo mravljišče: mladi, stari, kužki … Vsi so prišli občudovat narcise. Naša skupinica se po grižljaju sladkega priboljška ni obotavljala. Čez travnato pobočje smo hitro dosegli greben, s katerega smo lahko opazovali tujino in domovino hkrati. Veter nam je shladil čelo in na cilju je bilo prijetno obleči toplejše oblačilo. Malica se je prav prilegla. Še nekaj fotografij, žigosanje dnevnikov ter povratek v dolino. Skupaj smo preživeli čudovit dan. Dragi mladi planinci in starši, zahvaljujemo se vam za zaupanje in vesele urice, ki jih skupaj preživimo v planinah. Želimo vam prijetne, brezskrbne počitnice. Se vidimo jeseni.