V borovniški kotlini je kar nekaj družin, ki jim lahko rečemo »športne«, ker se je več članov ukvarjalo s športom. Mednje vsekakor sodijo Brenčičevi. Oče Franc, navdušen smučar in ljubitelj cestnih dirk, je za avto moto šport – karting, že zelo zgodaj navdušil hčer Marjano in kasneje še sina Borisa. Marjana, rojena leta 1960, je bila že osnovni šoli odlična športnica, atletinja, smučarka in šahistka. Na šolskih in regijskih tekmovanjih med pionirkami je dosegla več dobrih rezultatov. Ko je bila v osmem razredu, je oče domov pripeljal do tedaj malo poznano vozilo gokart. Takoj, ko je sedla vanj, je začutila, da je to nekaj zanjo. Ker v okolici ni bilo primernega dirkališča, je prve kroge naredila kar na parkirišču v tovarni Liko.

V letu 1975 je postala članica Avto moto društva Vrhnika in že v prvem letu dosegla nekaj dobrih rezultatov v mladinski konkurenci. Na državnem prvenstvu v Novi gorici je dosegla 10. mesto, v Koprivnici (HR) 6. mesto, na republiškem prvenstvu v Celju 5. mesto, na republiškem prvenstvu na Vrhniki pa je postala podprvakinja. V društvu so jo lepo sprejeli, takoj je dobila nadimek »ta mala«, čeprav je bila po rezultatih sodeč vse prej kot to. Po uspešni krstni sezoni je naslednje leto pričakovala z večjimi ambicijami, želela je osvojiti naslov državne prvakinje med mladinci. Žal pa je huda nesreča na tekmi v Mariboru v jeseni 1976 pokopala vse upe o nadaljnji športni poti.

Posvetila se je učenju, po maturi na gimnaziji Bežigrad, se je vpisala na takratno Visoko šolo za telesno kulturo v Ljubljani in študij uspešno zaključila. Že kot absolventka je začela poučevati na COŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici na nižji stopnji. Njeni varovanci so bili zelo uspešni na tekmovanjih v atletiki, smučanju in športno ritmični gimnastiki. Med največje uspehe borovniških športnikov pa vsekakor sodi osvojeno ekipno prvo mesto v atletiki med osnovnimi šolami leta 1994. Na domači šoli je poučevala polnih 13 let. V jeseni 1997 se je zaposlila na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani, kjer je bilo tedaj več programov za različne športne dejavnosti. Poleg rednega poučevanja je bila mentorica plesne skupine Gimbo, ki je skupaj z košarkarji (dijakinje, dijaki) vrsto let nastopala v vseslovenskem srednješolskem projektu ŠKL in dosegla nekaj odmevnih rezultatov. Sodelovala je tudi z vrhunskima plesnima trenerjema Špelo Režek in Alešem Goriškom.

V domačem kraju še vedno sodeluje na raznih športnih prireditvah, veliko prostega časa pa namenja družini, vnukom in rekreativnim dejavnostim.

Franjo Modrijan