V 93. letu se je v zadnjih dneh marca od nas poslovil častni član Občinskega društva ZB za vrednote NOB Borovnica in dolgoletni predsednik takrat še Krajevnega odbora ZZB NOV Borovnica Karel Nikolavčič.
Član upravnega odbora Krajevnega odbora ZZB NOV Borovnica je bil od leta 1969. Predsednik je bil od leta 1978 do 2003. Več mandatov je bil delegat v OK ZZB NOV Vrhnika. Velika skrb mu je bila organizacija spominskih slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve in ob tedaj krajevnem prazniku, dnevu spomina na preserske žrtve in skrb za starejše udeležence NOB. Vedno je izražal podporo idejam in vrednotam NOB. Vedno si je prizadeval ohranjati zgodovinsko resnico in spomin na dogodke iz NOB. Leta 2006 je za nesebično in predano delo prejel srebrno plaketo ZZB Slovenije. Rodil se je v kmečki družini v Gornjem Cerovem v Goriških brdih. Otroštvo je preživel v strahu in pomanjkanju, kot je to bilo običajno za Slovence v takratni Italiji v času Mussolinijevega fašističnega režima. Še ne 16-leten se je pridružil borcem za svobodo. Od februarja 1944 je bil pripadnik NZ v vasi Višnjik pri Števerjanu, kjer je dočakal konec vojne. Tu je ostal do septembra leta 1947, ko so bili ti kraji krivično dodeljeni Italiji. Prebegnil je v Jugoslavijo in leta 1948 vstopil v enote takratne Ljudske milice. Na Jesenicah je opravil šolo za miličnike in bil do leta 1950 pripadnik varnostnega bataljona. Kasneje je bil za kratek čas prerazporejen na Štajersko v okolico Ptuja in nato v Šmartno pri Ljubljani, kjer je spoznal bodočo ženo. Leta 1954 je bil prerazporejen na postajo Ljudske milice v Borovnico. Tu sta si ustvarila družino. Borovničani so ga kmalu vzeli za svojega. Tu in v okolici je bil poznan preprosto kot Karlo. Znan je bil kot strog in dosleden miličnik, kot človek pa pošten in prijeten. Žal ga je v šestdesetih letih prizadela takrat še težko in redko ozdravljiva bolezen. Le s trdo voljo mu je ob nesebični podpori žene Anice uspelo preživeti. Kasneje je bil premeščen v eno od enot Ljudske milice v Ljubljani, kjer se je leta 1977 upokojil. Za prizadevno delo v Ljudski milici je prejel medaljo za hrabrost, medaljo za zasluge za narod, medaljo dela s srebrnim vencem in plaketo varnosti. Po upokojitvi se je aktivno vključil v družbenopolitično delo v takratni Krajevni skupnosti Borovnica. Poznan je bil kot delaven, vesten in požrtvovalen krajan. Bil je aktiven v OO ZK. Bil je član predsedstva KK SZDL Borovnica in sveta KS Borovnica. Leta 1984 je za svoje delo prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Po spremembi političnega sistema po 1990 je ostal zvest svojim načelom in prepričanju. Aktiven je ostal le v Krajevnem odboru ZB in kasneje v Občinskemu društvu za vrednote NOB. Zadnja leta se je umaknil v zasebnost. Pred dobrim desetletjem mu je nepričakovano umrla starejša hčerka, kar ga je močno potrlo. Žal so tudi leta naredila svoje. V decembru preteklega leta mu je za posledicami nesreče umrla žena Anica. Kljub veliki pomoči in  prizadevanju domačih ni več zmogel. Odšel je tudi sam.

Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica