S problematiko baznih postaj smo se občani dodobra spoznali šele meseca aprila, ko so izvedli zakoličenje za temelje bazne postaje na Dolu. V maju je podizvajalec hotel začeti izkop za temelje, po spoznanju, da ustreznih soglasij ne bo, pa načrta ni uresničil. Sledilo je obdobje telefonskih klicev za pridobitev soglasja, in sicer s strani podizvajalca/-cev, ne pa naročnika ali investitorja. Prav tako se še vedno ni natančno vedelo, kaj se bo dejansko gradilo, postavljalo, le to, da bodo postavili bazno postajo oziroma antenski stolp, visok 30 m, za potrebe GSM-R. O tem, kdo je naročnik, investitor, izvajalec, za kaj konkretno gre, pa nihče ni vedel popolnoma nič. Bile so le neuradne informacije in ugibanja. Tudi na Občini Borovnica (župan in pristojne službe) niso oziroma naj ne bi vedeli ničesar, čeprav so občine v Sloveniji že v letih 2010 oz. 2011 izdale lokacijska dovoljenja. Letos pa so bile obveščene o začetku del.

Tako je ostalo vse do povezovanja v Civilno iniciativo Borovnica proti gradnji baznih postaj GSM-R v naseljih ter odprtega pisma, naslovljenega na ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MIP) ter Slovenske železnice (SŽ). Po sestanku z županom Borovnice, predstavniki MIP, izvajalci in SŽ, ki je potekal 15. 7. 2014, smo končno izvedeli več. V Borovnici naj bi postavili dva stolpa. Na Dolu naj bi stal 30-metrski, ob predoru pa manjši, 8-metrski. Signal naj bi bil ozko usmerjen, »levo-desno« od stolpov vzdolž železniške proge, in bi pokrival samo progo. Vendar se je pri tem začelo zapletati, saj predstavnikom ministrstva ni uspelo pojasniti, kako bo signal ob ozkem pokrivanju proge prišel do predora in nato čez ovinek pri Dražici do železniške postaje Borovnica ter naprej, kar pa je verjetno BP v Prevaljah. Zaradi tega si dovolimo predpostavljati, da bo predvsem stolp na Dolu imel zelo širok snop, ki bo segal čez celo borovniško dolino, z dodatno pomočjo še z lokacije na predoru. Svojo vlogo bo imel tudi stolp v Prevaljah (gotovo ste ga ob vožnji po cesti ali železnici v Ljubljano že opazili, saj je visok 30 m). Glede na to in potek železniške proge okoli Borovnice lahko sklepamo, da bo verjetno vse dolina prekrita s sevanjem.

Na vprašanje, ali bodo na stolp namestili še kakšne druge oddajnike, smo dobili odgovor, da glede na razpisne pogoje to v naslednjih petih letih ni dovoljeno. Kaj pa po petih letih? Ali to pomeni, da bo po tem obdobju nameščena še kakšna antena in se bo sevanje še povečalo?

Na to in na vsa naslednja vprašanja ni bilo ustreznih odgovorov ali pa so se le-tem izmikali. Na koncu sestanka smo se dogovorili, da bodo v roku 14 dni v sodelovanju z izvajalcem radijskega načrtovanja proučili možnost prestavitve načrtovane bazne postaje Dol pri Borovnici in z ugotovitvami seznanili Občino Borovnica. Te seznanitve pa vse do danes ni bilo! Sicer je bil konec avgusta načrtovan ponovni sestanek, a je bil tudi ta prestavljen na zahtevo ministrstva.

Čeprav smo v zvezi z uvedbo omrežja GSM-R zahtevali dodatna pojasnila, kot sta »študija vplivov izvedbe projekta modernizacije obstoječega telekomunikacijskega sistema na slovenskem železniškem omrežju na okolje« iz leta 2003 ter strokovno mnenje Inštituta za neionizirna sevanja, tega nismo dobili.

Do zdaj prejeta dokumentacija je nepopolna, pavšalna in ne ponuja ustreznih odgovorov – predvsem o tem, kakšen bo kratkoročni vpliv na zdravje in počutje ljudi, da o dolgoročnem vplivu in posledicah sploh ne govorimo. Pri tem pa je treba povedati, da je bilo po izdelavi novelacije študije presoje vplivov na okolje iz leta 2011 ugotovljeno, da je načrtovani poseg sprejemljiv in ne bo pomembno vplival na človeka in njegovo zdravje, na ekosisteme, človekovo nepremično premoženje, vizualno degradacijo krajine itn.

Zaradi takšnih »študij« in odnosa na splošno se je CI Borovnica proti gradnji baznih postaj GSM-R v naseljih pridružila gibanju vseslovenske civilne iniciative, katere glavni cilj je, da se BP postavijo zunaj naselij, na primerne lokacije in v dogovoru z lokalno skupnostjo.

 CI Borovnica proti gradnji baznih postaj GSM-R v naseljih