Prvi večji korak na tem področju so naredili marca 2009, ko je društvo vodil Janez Čerin. Takrat so v počastitev dveh praznikov, dneva žena in materinskega dneva, organizirali zelo uspešen izlet v Belo krajino. Odkar pa je bil, po velikih prizadevanjih, septembra 2010 prenovljen Dom krajanov Dol - Laze, so na voljo nove možnosti, da se krajani ob posebnih priložnostih družijo tudi v tem prostoru. Prizadevni člani društva pod vodstvom Boštjana Zakrajška so tako dekleta in žene z Dola in Laz tudi na letošnji predvečer dneva žena, 7. marca, povabili na druženje.

Morda smo v zadnjih letih že pozabili na trpko življenje mnogih generacij žensk pred nami in na sporočilo bork za ženske pravice, ki ga je v svojih začetkih nosil mednarodni dan žena. Morda smo pozabili, da so ta dan prvič praznovali leta 1911 v Nemčiji, Švici, na Danskem, v Avstro-Ogrski, kamor so takrat spadali tudi naši kraji. Po letu 1945 je postalo praznovanje 8. marca v Sloveniji množično in v naslednjih desetletjih se je nekako pozabljal najosnovnejši pomen praznika. Mnoge ženske je jezilo predvsem to, da se jih časti le enkrat v letu, da le takrat prejmejo rožico, vse druge dni pa je pač tako, kot je … V življenju je namreč pomembno skupno življenje moških in žensk, njihova enakopravnost, medsebojno razumevanje in spoštovanje.

Večer na Dolu, obsijan z luno, je pokazal predvsem to: medsebojno razumevanje in spoštovanje. Pokazal je tisti obraz moških, ki ga imamo ženske najraje: pozornost, skrb, toplino, veselje in malce razvajanja. Moški kavalirji so nas, predstavnice nežnejšega spola, pričakali z aperitivom dobrodošlice in rdečim cvetom vrtnice. Mize v dvorani so bile lično pripravljene z namizno dekoracijo prtičkov z nežnimi cvetnimi motivi. »Šefi kuhinje« so nam ves večer stregli okusno pripravljene prigrizke, sveže spečeno pecivo in dobro kapljico. Da ne bi praznovanje minilo le ob obloženi mizi in ženskem klepetu, so prizadevni organizatorji poskrbeli tudi za šaljivi program. Kar nekaj smeha sta prinesla vaški humorist in humoristka, prvi je postregel s šalami, druga pa je nastopila v vlogi najstarejše Dolanke – Johance. Večer so z živahno glasbo razvedrili Slavčki s Kužnice, tako da so nas pete kar same ponesle na plesišče. Vse skupaj pa je povezovalo preprosto, prijetno druženje sokrajank in sokrajanov – druženje s človeško toplino, kakršno v vsakodnevnem življenjskem tempu vse prevečkrat pogrešamo. Dekleta in žene z Dola in Laz se organizatorjem za lep večer in vse prijetne pozornosti najlepše zahvaljujemo!

MBD