V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842, Brezovica pri Kropi–1911, Borovnica) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”. 15. januarja letos je minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110. obletnici njegove smrti o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi.
Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte. Jabolka so pozna (sredina oktobra), rdeče barve s prižami, premera do 6 cm. Odlična so za predelavo v sokove, za sušenje in se ustrezno uskladiščena obdržijo do pomladi. Kulinarični vodnik med okusi in ponudbo iz občine Borovnica omenja Paplerjev mošt.
Revija Sadjar je v letu 1927 objavila članek s spiskom 67 sort jabolk in 29 sort hrušk, rastočih v sadovnjakih v naši dolini. Z borovniške železniške postaje je tistem času v države severno od nas vsako leto odpeljal po en vagon jabolk.
V poznejšem obdobju je bil “Paplerjev bobovec” skorajda pozabljen. »Domovinsko pravico« mu je leta 2005 povrnilo Sadjarsko društvo Borovnica. Sadike dreves sorte Paplerjev bobovec danes cepijo v sadni drevesnici Kozjanskega parka v Podsredi s cepiči, ki jih nabirajo člani Sadjarskega društva Borovnica z matičnega drevesa na Dražici pri Borovnici.
V letu 2010 je bila sorta predstavljena na republiški sadjarski razstavi v Tolminu.
V Levstikovem sadovnjaku na Gobniku je akademik prof. dr. Matjaž Kmecl 28. novembra 2014 posadil jablano Paplerjev bobovec in ob tem dejal: “Je v mnogočem simbolen: je dejansko popolnoma slovenski, ustvaril ga je slovenski, cankarjevsko vzorni učitelj Papler, njegovo drevesno ‘mater’ in ‘očeta’ so naši kmetje že zdavnaj čisto posvojili, za povrh pa so vse te jablane z robustnimi sadeži vred po slovensko trdožive in tiho kljubovalne.”
Na Gorenjskem že vrsto leto v okviru Tedna ljubiteljske kulture posadijo sadiko Paplerjevega bobovca. S tem je ta avtohtona sorta postala tudi simbol umnega gospodarjenja, ljubiteljske kulture in lokalnega povezovanja. Prvega so posadili leta 2017 pri Domu starejših občanov v Naklem, leto kasneje je pa posestvu Biotehniškega centra Naklo. Lani so Paplerjev bobrovec zasadili pri Domu starejših občanov na Okroglem.
Paplerjev bobovec je preko zgoraj omenjenih dejavnosti postal simbol medgeneracijskega in družbenega povezovanja že in prerašča v blagovno znamko na kulturno-umetniškem, raziskovalno-razvojnem, izobraževalnem, kmetijskem in gospodarskem področju.
Paplerjev bobovec poznajo tudi na vzhodnem Tirolskem. V kraju Matrei ima lokalni hotelir nasad teh jablan. Lastnik je še kot mladenič z očetom obiskal grob g. Paplerja v Borovnici. Jabolka goji zaradi lepe rdeče obarvanosti plodov, približno enake debeline (6 do 7 cm) in dolge obstojnosti. Vsi plodovi končajo na mizah gostov hotela Goldried.

dr. Drago Papler in Andrej Klemenc