Franc Debevec, rojen Borovničan, je 14. februarja letos praznoval častitljivih 90 let življenja. Zakaj je potrebno tak jubilej posebej predstaviti. Ker gre za človeka, ki je velik del svojega življenja posvetil tudi skupnosti, saj se je že aprila 1951, star komaj 15 let, vključil v gasilske vrste. Po osnovni šoli se je izučil za orodjarja in bil celotno delovno dobo zaposlen pri slovenskih železnicah. Začel je kot strojevodja na parnih in dizelskih lokomotivah, zadnjih 18 let poklicne poti, pa je bil učitelj praktičnega pouka na poklicni železničarski šoli v Ljubljani.
Biti gasilec nekdaj, je bilo predvsem zaradi skromne opremljenosti, precej drugače kot sedaj, čeprav je poslanstvo enako. V društvu je v teh letih opravljal vrsto odgovornih zadolžitev in funkcij, deloval je tudi v Gasilski zvezi Vrhnika. Najbolj izstopajoč pa je njegov prispevek pri gradnji I. faze doma družbene zaščite (gasilski dom) v letih 1984-1985, ko je po evidenci, ki so jo vodili, opravil kar 841 prostovoljnih delovnih ur. Za sedanje čase je to skoraj nepredstavljivo. Dom se je gradil čez cesto njegovega doma, tako, da ga je delo kar samo poklicalo, veliko pa sta pomagala tudi žena Ema in oče Franc, priznani tesarski mojster. Za to, druge zasluge in dolgoletno delo v gasilstvu, je prejel vrsto priznanj v društvu, odlikovanje I. stopnje Gasilske zveze Slovenije, leta 1987 pa srebrno priznanje OF, OK SZDL občine Vrhnika. Od leta 1991 je veteran vojne za Slovenijo, ob praznovanju 120-letnice Gasilskega društva Borovnica leta 2005, je postal častni član društva. Mnogo let je bil tudi član dramske sekcije nekdanjega Kulturno umetniškega društva Svoboda Borovnica.

Franjo Modrijan