Gospa Debevec nas je popeljala v svojo domišljijsko pokrajino, v kateri smo se s pomočjo povsem običajnih, vsakdanjih stvari – stroka česna, koruznih slačk, drevesne gobe in čarobne palice, predvsem pa s humorjem in ob dramatičnem dogajanju – seznanili s pomembnimi življenjskimi spoznanji. V svojo hudomušno zgodbo je aktivno vključila vse otroke in jih tako spodbudila k samostojnemu pripovedovanju skozi igro, smeh, zabavo. Ti čarobni trenutki so marsikateremu otroku in odraslemu dali poleta, jih ponesli na krila domišljije.

Gospod Djonas pa nam je predstavil pri nas manj znano japonsko tehniko pripovedovanja zgodbe, ki jo je ilustriral in predstavil sam. Zgodba se pripoveduje ob majhnem namiznem odru, imenovanem kamišibaj, opremljenem z ilustracijami, ki se kot ponazoritev pripovedi izmenjujejo v »odrskem« okencu. Slikarji na Japonskem to tehniko uporabljajo že od 14. stoletja, v obliki uličnih nastopov. V Slovenijo je kamišibaj prinesel Igor Cvetko in s presenetljivostjo oblikovnih in vsebinskih možnosti navdušil že precej lutkarjev, slikarjev in pripovedovalcev.

Po predstavi z naslovom Ljudje smo skupaj izdelali in izvedli še predstavo z naslovom Repa velikanka, otroci pa bodo z malim odrom ustvarjali tudi v prihodnje, saj nam ga je posodil za nekaj časa.

Obema obiskovalcema se zahvaljujemo za trud, ustvarjalni pristop in dobro voljo!

Vzgojiteljica Pia Janja Kranjez za skupino Veseli vlak, vrtec Borovnica