Že vrabci čivkajo, da je kolesarjenje zdravo in v urbanih naseljih prispeva k zmanjšanju prometnih zastojev, hrupa in izpustov onesnaževal, ki segrevajo ozračje. Ve se tudi, da je kolo na krajših razdaljah od vrat do vrat praviloma tudi najhitrejše prevozno sredstvo. V naši občini je precej navdušenih rekreativnih in športnih kolesarjev. Imamo junaka, ki na poteh po različnih opravkih s kolesom na leto opravi kar 15.000 km. Ob koncih tedna pa se v toplejšem delu leta tudi skozi našo občino peljejo številni kolesarji.

Pa vendar kolo kljub pretežno ravninskim in kratkim razdaljam med naselji za poti na delo, v šolo in po opravkih uporabljajo le redki. »Čez komot ga ni,« pravi ljudski rek in tudi teoretiki evolucije pritrjujemo, da smo ljudje nagnjeni k temu, da varčujemo z energijo, da bi presežke porabili za dejavnosti, ki so povezane z razmnoževanjem in/ali igro. Predvsem pa nam za to, da bi za vsakdanje poti več uporabljali kolo, manjka ustrezna infrastruktura. A to se utegne v naslednjih letih spremeniti, saj je Občina Borovnica odločno pristopila k temu, da se izkoristijo možnosti, ki so se ponudile lani poleti s spremembo dogovora za razvoj regij, in omogočajo, da se evropska sredstva porabijo tudi za povezave, ki bodo omogočale varna, direktna in udobna potovanja med do 20 km oddaljenimi urbanimi kraji v regiji in/ali med urbanim središčem in podeželskimi naselji.

Na začetku poletja še ni bilo jasno, ali bo mogoče denar, ki z izjemo DDV omogoča 100 % financiranje kolesarske infrastrukture z evropskimi sredstvi, uporabiti tudi za razvoj turističnih kolesarskih povezav oz. obiskovalske infrastrukture v območjih zaščitene narave. Zato smo se junija in julija 2017 udeležili dveh delovnih posvetov za pripravo projektov na temo kolesarskih povezav na Ljubljanskem barju na osnovi predlogov, ki jih je Občina Borovnica v sodelovanju s slovensko in ljubljansko kolesarsko mrežo pripravila za tematsko delavnico, ki jo je organiziral Krajinski park Ljubljansko barje marca lani. Sredi poletja pa je postalo jasno, da bo mogoče sredstva črpati le za projekte »trajnostne urbane mobilnosti«, kar na področju kolesarstva pomeni povezave med urbanimi središči ter med njimi in podeželskimi naselji.

Občina Borovnica je avgusta pristopila k pobudi za vzpostavitev tovrstnih povezav na ravni celotnega Ljubljanskega barja, ki jo je pripravila občina Vrhnika in temelji na sodelovanju z družbo Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI). Ta je zadolžena za izgradnjo državne mreže regionalnih kolesarskih povezav, med katerimi je tudi povezava Gorenja vas–Horjul–Vrhnika–Podpeč, ureditev kolesarske infrastrukture znotraj naselij pa je obveznost občin. DRSI je pokazala interes in pripravila dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), v katerem je vrednost izgradnje kolesarske infrastrukture ob regionalni cesti R3 642 na odseku skozi našo občino ocenjena na 1,2 milijona evrov. Dokument predvideva, da bi se gradnja začela po letu 2024, kar pa ni skladno z zahtevami dogovora za razvoj regij, saj morajo biti evropska sredstva iz sedanje finančne perspektive EU porabljena najkasneje do konca leta 2023. DIIP je bil pripravljen preden so bila podana podrobna merila za upravičeno porabo namenskih evropskih sredstev in tako tudi ni upošteval, da je treba zagotoviti varen dostop do jeder občinskih središč ter postaj JPP. Tik pred novoletnimi prazniki smo na ogled situacije povabili prometne strokovnjake, ki naj bi zagotovili ustrezne rešitve tudi za navedene pomanjkljivosti ter pri pripravi projektne dokumentacije upoštevali, da se zahteva projektiranje rešitev na ravni najboljših praks EU in ne le na osnovi sedaj veljavnih slovenskih tehničnih predpisov in standardov.

Občino Borovnica seveda zelo zanima in je pripravljena na vzpostavitev varne, direktne in udobne kolesarske povezave z Vrhniko za vse občane, ki živijo ob regionalni cesti. Vendar nekaj dni pred 10. januarjem letos, ki ga je RRA LUR postavila za rok za oddajo projektnih predlogov, še ni bilo jasno, ali bo projektni predlog občine Vrhnika lahko izpolnil vsa zahtevana merila. Zato smo v roku predložili samostojen predlog za povezavo za kolesarje in pešce med središčem Borovnice in Pakom s povezavo z naseljem Pod goro in železniško postajo Borovnica. Povezava bi bila sočasno tudi sestavni del državne regionalne kolesarske povezave med Gorenjo vasjo in Podpečjo ter mreže kolesarskih povezav na Ljubljanskem barju, s povezavo z dovozno cesto in potjo za kolesarje in pešce na trasi opuščene železniške proge med Borovnico in Pakom pa bi omogočila tudi krožno rekreacijsko-turistično povezavo ter varen dostop do neprometnih poti in kolovozov na tem delu Ljubljanskega barja.

Če bo Regionalna razvojna agencija LUR potrdila projektno vlogo kot ustrezno, se bo o njej oz. DIIP Kolesarska povezava Borovnica–Pako najprej izrekel občinski svet, potem pa bo odločitev v rokah sveta LUR, ki ga sestavlja vseh 26 županov regije. Ta bo odločil, ali bo projekt prepoznan kot regijski in kot tak imel možnost, da kandidira za namenska sredstva iz dogovora za razvoj ljubljanske regije. Če se bo vse srečno izšlo, lahko upamo, da bo do konca leta 2022 od središča Borovnice do konca naselja Pako mogoče brez strahu kolesariti, se sprehajati, rolkati ipd. Seveda si bo občina prizadevala, da DRSI sočasno obnovi tudi cesto (vsaj) med Borovnico in Pakom. Če pa se bo vendarle izkazalo, da je v sodelovanju z Občino Vrhnika in DRSI mogoče oblikovati projekt, ki bo ob obnovi in rekonstrukciji ceste zagotovil tudi ustrezno infrastrukturo za kolesarje in pešce na celotnem odseku regionalne ceste skozi občino, pa seveda toliko bolje.

V naslednji izdaji Našega časopisa vas bomo že lahko obvestili o tem, ali so prizadevanja Občine Borovnica, da s pomočjo evropskih sredstev zagotovi varno, udobno in privlačno kolesarjenje vsaj v vzhodnem delu občine, še aktualna.   

Občinska uprava