Gojene borovnice so v zadnjem desetletju vse bolj priljubljene tako v Sloveniji kot tudi širše v EU in svetu. Kar ne preseneča, saj gre za zdrav in okusen sadež. Povpraševanje po borovnicah tako hitro narašča tudi pri nas, pri tem pa se delež v lokalnem okolju pridelanih ter tako v trgovinah sveže ponujenih borovnic ves čas manjša. Nasadi oregonskih borovnic so se na borovniškem delu Ljubljanskega barja pojavili že pred dobrimi tremi desetletji in so še vedno med največjimi v državi, vendar so vse bolj izpostavljeni vplivom podnebnih sprememb, njihovo širjenje pa omejujejo varovalni režimi zaščite habitatov in biotske pestrosti v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Kot odgovor na vse večje povpraševanje po borovnicah skozi vse leto na eni strani ter na vse večji vpliv podnebnih sprememb na obseg in kakovost pridelave, se je začela razvijati tehnologija pokritih nasadov, ki pa zahteva tudi posebna znanja, do katerih ni lahko priti. Z namenom pridobiti in širiti ustrezna znanja o pridelavi borovnic in drugega jagodičevja skozi vse leto, posebej v pokritih nasadih, je bil v Borovnici leta 2016 v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije in KGZS ustanovljen zasebni Inštitut za borovnice in jagodičevje Blue & Berry (IBB, http://ibb.si/).

Inštitut si prizadeva za pridobitev površin za pridelavo borovnic v pokritih nasadih in je s tem v zvezi naročil pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki bi omogočil gradnjo pokritih nasadov in spremljevalnih objektov jugovzhodno od središča Borovnice, med železniško progo in Rimsko cesto. Z namenom, da se še pred začetkom uradnih postopkov javne obravnave OPPN projekt predstavi občanom, je bil v sodelovanju z merodajnimi ministrstvi in Občino Borovnica 6. februarja organiziran ogled območja OPPN in predstavitev projekta pridelovanja borovnic v pokritih nasadih. Ogleda, ki sta ga vodila župan in predstavnik IBB Edvard Bešlagič, se je udeležilo nekaj več kot 20 občanov ter tudi direktor KP Ljubljansko barje Janez Kastelic.

Na predstavitvi projekta, ki je sledila v dvorani nad vrtcem, je v uvodu Edvard Bešlagič predstavil razloge za ustanovitev inštituta, njegovo poslanstvo, namen in cilje ter osnovne tehnološke značilnosti predvidenih pokritih nasadov. Ti bodo poleg povečanja proizvodnje in podaljšanja sezone pridelovanja svežih borovnic v kontroliranem okolju prispevali tudi k povečanju oskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov, saj je predvideno, da bodo dvokapne strehe na južni strani opremljene s fotonapetostnimi moduli. Različice umestitve v prostor in postopek umeščanja je v nadaljevanju predstavila arhitekta in urbanistka Judita Thaler, ki je po naročilu investitorja pripravila strokovne podlage za OPPN. Poudarila je, da je bila obravnavan tudi predlog, po katerem bi bili objekti za sortiranje in pakiranje borovnic ter hladilnica umeščeni na levi breg Borovniščice, vendar je bila kasneje ta možnost opuščena, tako da bo priprava OPPN obsegala samo območje med Cesto v Jele, železniško progo in Borovniščico.

Tako na ogledu kot tudi na predstavitvi je bilo s strani občanov največ pripomb podanih prav glede postavitve pokritih nasadov in ostalih objektov med Borovniščico in Rimsko cesto. Pripravljavka strokovnih podlag in predstavnik investitorja sta zagotovila, da to območje zaenkrat ne bo vključeno v OPPN za pokrite nasade borovnic. Po predstavitvi osnutka OPPN občinskemu svetu bo sledila tudi javna obravnava, po kateri bodo upoštevane tudi upravičene pripombe in predlogi občanov. Predvideno je, da bi OPPN za gradnjo pokritih nasadov borovnic proti koncu leta 2019 potrdil občinski svet.

Andrej Klemenc, foto: AK