Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje poteka dva dneva in zame osebno so to sanjske počitnice. Odklop. Drug svet. Svet, v katerem lahko na vse ostalo pozabiš. Vse šolske obveznosti, skrbi, stres, karkoli te teži … Vse
ostane nekje zadaj. Namesto tega se napolniš z enkratnim doživetjem. Letos je potekalo v okolici Celja, kjer posamezno točko iščeš, dokler je ne najdeš ali dokler je ne razglasiš za izgubljen primer. Kakšno najdeš takoj. Za kakšno drugo popolnoma zgrešiš smer in se kar zgroziš, ko na zemljevidu razbereš svoj realen položaj, lego točke in pot do nje. Ob vseh treh tekmah je deževalo. Ker sem na lanskem SPOT-u “utopila” svoj telefon (tudi takrat je deževalo), sem ga letos pustila v potovalki. Ob vsakem koraku smo v planinskih čevljih slišali pljuskanje vode, tako da se nekateri nazadnje tudi lužam niso več ogibali, ampak so samozavestno zakorakali vanje. Mokri smo bili do spodnjega perila, naš kontrolni list pa je postal kompleksna sestavljanka za ocenjevalce. Poznavanje vozlov, gorstev, prve pomoči, orientacije … To so bile letošnje naloge na “živih” točkah. Še dve smo imeli, ki sta bili prav posebni. Za “minsko polje” je naša skupina porabila preveč časa glede na vrednost točke. Smo se pa zdeli sodnici tako zabavni, da nas je poimenovala "posrečeni". Druga izkušnja je bilo prečenje Hudičevega grabna. Čas, ki smo ga porabili za to, se ni upošteval (zaradi varnosti). Smo porabili 20 minut ali jih je bilo 45? Ne vemo. Tu se je čas ustavil. Še bolj, kot se je že sicer ob vsem dogajanju na SPOT-u. Kočerja. Repeteji. Sledili so teoretični testi in vrisovanje točk. To nam je šlo dobro. Kasneje je sledila še večerja. Nutella. Veliko Nutelle. Nisem štela kozarcev. Vsaka skupina je lahko dobila svojega. Zmazali smo celo. 4 fantje in 1 punca. Najedla sem se je za celo leto. Sicer pa: vzdušje enkratno. Spanje vseh udeležencev v eni telovadnici. Medsebojna pomoč, pozdrav, pogled, nasmeh, ki se je ujel med kapljami dežja. Vtisi, ki ne zbledijo kar tako. V spominu se počutijo prav domače in prijetno.

Za PD Borovnica napisala Ana Suhadolnik