Skupina naših deklet, poimenovale so se Kekci (B-kategorija, 7.–9. razred), se je gugala s hrbti skupaj, v paru. Ena gor, druga dol, druga gor, ena dol. Nato ideja. Živa naredi salto čez Nežo. Drugi smo se pozdravljali in preverjali startno listo. Zahreščalo je po grobem makadamu. Neža z odrgnjenim kolenom in buško na čelu, Živa z odrgnjeno ramo in podrsano dlanjo. Treba je bilo povleči prvo pomoč iz nahrbtnika, za cerkvijo sem našla širokolistni trpotec za rane, koleno smo polili z vodo. Živa ne bo mogla nositi nahrbtnika, Neža hoče vseeno na pot. Kapo si povleče čez čelo. In ta ista skupina, Kekci, je osvojila prvo mesto v hudi konkurenci osmih skupin!
Naše planinsko društvo je zastopala še ena B-skupina, ki se je tudi dobro odrezala. Izstopala je po zavzetem kartanju v času čakanja na start in rezultate. Skupino študentov so predstavili mladi iz istega gnezda, sestra in bratje: Ana, Blaž, Jernej in Janez. Skupino E (nad 40), Coklarji, pa smo zastopali štirje člani. Imeli smo še dva junaka, četrtošolca, Gal in Vid, A-skupina (do 6. razreda). Med petimi ekipami sta osvojila 2. mesto. Za samo pet pik sta zaostala za prvouvrščenimi Špeglarcami iz PD Ljubljana - Matica. Bivša smučarska šampionka, Mateja Svet, ki je tekmovala v E-skupini, ju ni mogla prehvaliti: »Sta nam pomagala najti točko!« Za obzidjem cerkve se je znašel mali zajček. Skril se je Niki, ki je kartala, za hrbet. Nato se je pustil pestovati Pii. Morda ni znal priti ven iz obzidja. Ko ga je Pia spustila, so ga nesle urne tačke čez polje! Sedeli smo na zidu pri cerkvi in bingljali z nogami. Na progi smo se srečale kar tri naše skupine: E (Coklarji), A in B (Kekci). Pst. To pa je skrivnost. Kristina nam je pomagala. Saj je pomagala tudi Špeglarcam, ki so našibale naša dva. Njeno sonce sije za vse! Doma sem, po orientaciji, posadila krompir. Dvakrat sem zmagala v enem dnevu, čeprav smo bili drugi.

Za mladinski odsek PD Borovnica Alenka Gabrovšek