Čebelarsko društvo Borovnica je v oktobru obeležilo 120 let ustanovitve le-tega z bogatim kulturnim programom, kar ste gotovo prebrali v novembrski številki Našega časopisa. Svoje praznovanje je društvo nadaljevalo s sv. mašo.
Po običaju preteklih let se zberemo pri sobotni sv. maši. Letos je to sovpadalo s 6. decembrom. Takrat goduje svetnik, ki ga imajo gotovo otroci najraje – to je sv. Nikolaj oz. Miklavž. Zavetnik čebelarjev sv. Ambrož pa goduje dan za njim, 7. decembra. Čebelarji smo v pražnje in čebelarske uniforme oblečeni v slovesnem sprevodu s praporjem na čelu vkorakali v cerkev. Tam nas je pričakal in sprejel župnik Janez Šilar. Predsednik Janez Mevec je v uvodu v sv. mašo poudaril, da se letos lahko za »marsikaj zahvalimo. Ljudje vse prevečkrat prosimo, celo terjamo od ljudi in stvarstva, danes pa naj bo v ospredju zahvala.« Nato pa naštel razloge: »Zahvaliti se želimo za 120-let društva, za vse pokojne čebelarje, ki so vztrajali ob različnih letinah in celo vojnah s svojim neprekinjenim delovanjem. Hvala želimo reči letošnji dobri letini. Zahvaliti se želimo dvema jubilantoma, ki sta letos praznovala 80. in 90. letnico (Tone Lenarčič in Franci Kavčnik).« Po predsednikovih besedah si čebelarji za svoj »zgled jemljemo sv. Ambroža, ki je kot škof nagovarjal in opogumljal s sladkimi besedami. Tudi mi se želimo zahvaliti za vse lepe besede, ki jih namenjamo znotraj društva eden drugemu.«
Župnik se nam je na koncu zahvalil, ker se že nekaj let »zberete tu in se zahvalite za letino. Letos ste gotovo veseli, ker je bila kar obilna. Občudujem pa vaš trud in zavzetost tudi, ko letine niso najboljše, dela ostaja pa ravno toliko, če želite ohraniti svoje čebelje družine.« Sv. maša lepo kaže na naše skupno sodelovanje s župnijo. Ob tej priložnosti smo se čebelarji zahvalili župniku, ker nas vsako leto sprejme in daruje za nas žive in pokojne čebelarje sv. mašo. Med drugim je v dar prejel svinčnik društva. »Da bi z njim – kot sv. Ambrož – napisali še veliko nagovorov in pridig, katere bodo vsebovale sladke, preudarne in modre besede, ki nam bodo poživljale dušo, kot med poživlja telo«, je sklenil predsednik Mevec. Po sv. maši smo se tudi letos zadržali pred cerkvijo in se srečali z župljani ob medenih dobrotah, ki so jih pripravile gospodinje.

Zajtrk in dobrodelnost
Omenimo naj, da smo čebelarji sodelovali tudi pri tradicionalnem slovenskem medenem zajtrku, ki se je po slovenskih šolah in vrtcih odvijal v petek, 21. novembra. Člani ČD Borovnica smo kot vedno sodelovali na le-tem. Letos na poseben način. Ker dober glas seže v deveto vas, smo na prošnjo vodstva v osnovni šoli poustvarili razstavo ob našem praznovanju 120-letnice. Očitno je bila dobra in vredna ogleda. Dobre stvari pa menda ne trajajo dolgo. Približek razstave so naši člani postavili v večnamenskem prostoru, da so jo otroci imeli v svoji sredi v Tednu slovenske hrane med 17. in 21. novembrom. Teden tako odrasle kot šolarje vabi k razmisleku o tem, kakšno hrano izbiramo in pripravljamo na naših krožnikih. »Si, kar ješ«, pravi pregovor. Zahvaljujemo se vodstvu osnovne šole, ki v čebelarjih prepoznava na področju lokalne pridelane hrane kredibilnega partnerja.
Po zahvalni nedelji sledi Teden Karitas. V njem se zvrste različni dogodki na državni in lokalni ravni. Tudi naša Župnijska Karitas je zbirala darove, povrtnine in druge darove. Tej akciji smo se na svoj originalen način pridružili že nekajkrat tudi čebelarji. Od dobre medene letine smo podarili kozarčke medu za pomoči potrebne. Kot pravi naš pobudnik in član Sebastjan Svete, se »z dobrimi deli ne postavlja«. Temu dodajam, da je pa vendarle prav, da smo svetilnik eden drugemu v dobrem, ne v slabem. In prav s to mislijo sklenem naš zapis. V novem letu bodimo dobri, ker nas dobro nič ne stane.

V imenu ČD Borovnica,
Janez Mevec, predsednik