Logo MojaObčina.si
JUTRI
8°C
-3°C
ČE.
10°C
-2°C

Sto let markirane poti v Pekel

Pekel je prve planinske poti dobil že leta 1904, prve Knafelčeve markacije pa so se na njih pojavile pred natanko stotimi leti.

Dolgotrajni boj za prevlado v slovenskih gorah se je končal s koncem prve svetovne vojne. Slovensko planinsko društvo je prevzelo skrbništvo tudi nad potmi in kočami nemško-avstrijske planinske organizacije. Nastopil je skrajni čas, da se pisano množico raznolikih planinskih oznak in smerokazov vendarle poenoti.

Za Planinski vestnik je decembra 1922 (let. 22, št. 12, str. 189-190) poročal sam Alojzij Knafelc: »Letos je markacijski odsek SPD po vojni zopet oživel in je s pomočjo žilavih in neutrudljivih članov »Turistovskega kluba Skala« mnogo potov po nanovo uvedenem načinu markiral: bela barva v rdečem krogu … Postavili so  tudi 48 novih kažipotov po predlaganem vzorcu in 12 koč je dobilo nove napisane table. Razen tega se je naredilo še mnogo napisov na skale. Prihodnje leto se bode v tej smeri nadaljevalo; prosimo podružnice SPD, da tudi one v svojem delokrogu pomagajo odkrivati lepote naše Slovenije in olajšati planincem potovanje po naših krajih. Kajti naši bratje z juga imenujejo naše planine: raj. Naj se tedaj tudi – rajsko olepšajo! Markirani potje sladijo užitek! Čim več jih je, tem udobnejše se počutijo potniki. Prosimo pa tudi, naj se ne štedi z napisnimi tablami.« Na seznamu najdemo poti iz Borovnice v Pekel, pa tudi iz Rateč skozi Planico in Grlo na Vršič, ki je danes v našem skrbništvu.

 

S Knafelčevo markacijo med prvimi označena pot v Pekel

Od leta 1904 do 1922 je bila pot z borovniške železniške postaje v Pekel večkrat zaznamenovana s pikami in črtami, kot so to počeli do mojstra Knafelca. Pred natanko stotimi leti pa so skozi Borovnico in nato sotesko Pekel prvič poti označili s prijaznimi rdeče-belimi krogci. Do ustanovitve notranjske podružnice SPD v Borovnici leta 1928, še bolj pa v njenem času, so Knafelčeve markacije že krasile vse danes znane planinske poti v naši okolici: skozi Pekel do Cerknice, na Rakitno, Pokojišče in na Trebelnik. Tiste prve se do današnjih dni niso ohranile. Fasade hiš so bile obnovljene, ograje so bile zamenjane, drogovi in drevesa so že davno padli, tiste na skalah so prekrile nove markacije. Lep pokazatelj, kako čas neusmiljeno melje vse pred seboj, je stara fotografija prve kolone borovniškega viadukta na Ramovševi ulici. Na njeni steni z malce truda in povečave uzremo markacijo in napis za Pekel. A viadukta že davno ni več. Borovniški planinci smo ohranili lepo tradicijo naših predhodnikov in ob prestavitvi železniške postaje v dolino izhodišče vseh naših poti prestavili tja. Pot čez Staro postajo je sicer ostala, kot alternativna povezava evropske pešpoti E7 v smeri proti Bistri/Vrhniki oz. čez Laze na Trebelnik, resnično pa zaživela letos ob vzpostavitvi razgledne točke na vzhodni peti viadukta. A še bolj z nedavno ureditvijo starodavne povezave z Mavčevo dolino in prestavitvijo poti z asfaltne ceste na varno gozdno pot. Tu gre zahvala v prvi vrsti občinskemu svetniku Aljoši Žerjavu, pa bližnjim sosedom, mejašem, ter seveda občinski upravi.

Knafelčeva markacija je letos dobila velik spomenik v Novem mestu, čeprav bi se spodobilo, da bi jo imela tam, kjer je bila risana prvič. Prihodnje leto bomo popravili še to malenkost.

 

Za PD Borovnica

Damjan Debevec

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi