Muhasto poletje je dalo prav tako muhasto jesen, a zdaj že dodobra utečenega borovniškega semnja niti jokavo vreme ni uspelo skaziti. Prireditev, ki je svojo domovinsko pravico dobila že daljnega leta 1868 in jo kot nepogrešljivi del utripa kraja zadnjih nekaj let izvaja domače turistično društvo, je 20. septembra po ocenah organizatorjev obiskalo nekaj sto ljudi. Kar gre nedvomno pripisati pestri soboti, saj se je v središču Borovnice ta dan odvijal odmevni Angelin memorial, s polno paro pa je tekla tudi predvolilna kampanja. Eden od županskih kandidatov je čez cesto gostil svoje podpornike in druge mimoidoče, še dva pa sta potencialne volivce nagovarjala s stojnic na sejmu. Prigrizkov in aperitivov je bilo za vse dovolj, sicer pa so si obiskovalci lahko na enajstih stojnicah nabrali še marsikatero vsakdanjo, pa tudi ne tako vsakdanjo dobrino. Manjkalo ni ne vrtnin ne poljščin, ne sadja, ne moke, ne semen – letina je bila kljub vsemu še kar dobra. Svoje umetnine so tod prodajale borovniške klekljarice, na sosednji stojnici so se našli vitraži, še malo dlje naravna mazila, manjkalo pa ni niti umetelnih mizarskih izdelkov. Najbolj je dišalo s stojnice naših ajdovk, katerih peciva so šla znova za med. Ponudba slednjega pa je bila prav tako vrhunska, ali če se točneje izrazimo – šampionska. Med nami je bil namreč čebelar Rudi Ferkolj, ki je za svoj gozdni med na sejmu Agra v Gornji Radgoni prejel naziv nespornega šampiona. Verjetno bi ga ocenili še višje, če bi višja ocena sploh obstajala …

Aplavz in vzklike odobravanja pa so sredi dopoldneva doživeli kolesarji, ki so primerno opravljeni prisopihali na sejem na svojih starodobnih vozilih. Anže je s svojim sodčkom prve pomoči pridirjal celo s sosednje Vrhnike. Tako kot častne kroge starodobnikov so udeleženci in organizatorji zatem pozdravili tudi rumeno sonce, ki se je slednjič le prebilo skozi težko kopreno oblakov in poskrbelo za srečen zaključek še enega uspešnega borovniškega semnja.

Damjan Debevec, foto: DD